Piše: podpisniki
Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij – Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) – odločno zavrača zavajajoče trditve Inštituta 8. marec glede odgovornosti delodajalcev pri poškodbah pri delu. Zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, saj pravice zaposlenih do zdravljenja in odškodnin ostajajo popolnoma nespremenjene. Zakon zgolj ustrezneje ureja odgovornost delodajalcev v odnosu do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Poskusi ustvarjanja umetnega konflikta med delavci in delodajalci ne rešujejo varnosti na delovnem mestu, temveč ogrožajo obstoj marsikaterih slovenskih podjetij in delovnih mest.
Delodajalske organizacije že več kot desetletje opozarjamo na nevzdržno ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Delodajalci za vsakega zaposlenega vsak mesec redno vplačujejo obvezni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kljub temu pa ZZZS v primeru nesreče pri delu – tudi če je šlo za trenutek nepozornosti ali nesrečno naključje, pri čemer je delodajalec poskrbel za vse varnostne ukrepe, usposabljanja in zaščitno opremo – od delodajalca izterja celotne stroške zdravljenja, bolniških nadomestil in invalidnin. Ti zneski lahko presegajo tudi 100.000 evrov in za marsikatero mikro ali malo podjetje pomenijo neposreden stečaj.
Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS)
»Zakon za razvoj na področju regresnih zahtevkov za nesreče pri delu v nobenem delu ne krči pravic zaposlenih glede varnega dela niti ne zmanjšuje obveznosti delodajalcev za zagotavljanje varnosti. Zakon zgolj spreminja razmerje med zdravstveno zavarovalnico in delodajalci. Po trenutni ureditvi lahko zavarovalnica vloži regresne zahtevke tudi ob manjših malomarnostih, kar za podjetja predstavlja nepredvidljivo in potencialno uničujoče finančno breme, tudi do 100.000 evrov ali več.« In dodaja: »V OZS že vrsto let opozarjamo, da delodajalci plačujemo prispevke za poškodbe pri delu, a ko se nesreča dejansko zgodi, zavarovanje ne deluje. Zakon za razvoj Slovenije tako tega ne spreminja v škodo delavcev. Zakon zgolj odpravlja sistemski absurd in ščiti podjetja, ki spoštujejo predpise, pred uničujočimi zahtevki zaradi nesrečnih naključij.«
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije po desetih letih prizadevanj končno prinaša pravičnejšo in evropsko primerljivo rešitev. Odškodninska in regresna odgovornost delodajalca ostaja polna v primerih naklepne kršitve varnostnih predpisov. V primeru hude malomarnosti je opredeljen najvišji znesek. Le kadar gre za lažjo malomarnost oziroma splet nesrečnih okoliščin, tveganje krije ZZZS, za katerega delodajalci že plačujejo prispevke.
Bogdan Oblak, član Upravnega odbora OZS in predsednik OOZ Logatec je trenutno ureditev opisal kot “Damoklejev meč”, ki visi nad podjetniki in ubija podjetniški duh. Očitke, da želijo delodajalci z zakonom znižati standarde varnosti pri delu, je ostro zavrnil z besedami: »Zato je res neumno, škodoželjno in nesramno govoriti, da to delamo zanalašč – zato da bi se izognili plačevanju in znižali standarde varstva pri delu.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS
»Pomembno je, da zakon ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, niti ne zmanjšuje odgovornosti delodajalcev napram zaposlenim. Podjetja, tako majhna kot velika, potrebujejo predvsem pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja. Že vnaprej morajo vedeti, v katerim primerih odgovarjajo in kje se njihova odgovornost konča. V nasprotnem primeru se težje odločajo za nove naložbe in zaposlitve. Zato pozdravljamo jasnejšo razmejitev med dejansko odgovornostjo delodajalca in tveganji. Prepričani smo, da bo to prispevalo k stabilnejšemu in jasnejšemu poslovnemu okolju v Sloveniji.«
Reprezentativne delodajalske organizacije zakon za razvoj podpirajo zaradi konkretnih rešitev, za katere se zavzemajo že več let. Po referendumu se bodo v dialogu s socialnimi partnerji zavzemale za spremljanje učinkov zakona in za izboljšave tam. Volivke in volivce pozivajo, da se v nedeljo, 6. decembra, udeležijo referenduma in glasujejo ZA Zakon za razvoj.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS)
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)


