Piše: C. R.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil slavnostne akademije ob praznovanju 200. letnice Narodnega muzeja Slovenije. Predsednik republike je ob tej priložnosti Narodnemu muzeju Slovenije vročil odlikovanje zlati red za zasluge za izjemen prispevek k oblikovanju in ohranjanju slovenske kulturne, znanstvene in narodne identitete.
Predsednik republike je častni pokrovitelj praznovanja 200-letnice Narodnega muzeja Slovenije.
Utemeljitev:
Ko so pred dvesto leti udeleženci Ljubljanskega kongresa predlagali ustanovitev domovinskega muzeja, ki naj zbira »vse predmete s področja narodove ustvarjalnosti, zgodovine dežele, nacionalnega slovstva, izdelke človeških rok in neprecenljiva bogastva narave«, je malokdo slutil, da bo muzej svojo 200-letnico praznoval v lastni, samostojni suvereni državi. Narodni muzej Slovenije se je ohranil skozi vihar pomladi narodov, dve svetovni vojni in našo osamosvojitveno, preživel je preporod Evrope in rojstvo nove države ter vse to spremljal, kosce spominov pa zbiral in ohranjal za poznejši čas.
Narodni muzej Slovenije se je ob ustanovitvi imenoval Kranjski deželni muzej. Bil je prvi javni muzej na slovenskem ozemlju, leta 1831 predstavljena zbirka pa prva muzejska javna zbirka. V vzdušju prebujanja narodov Habsburške monarhije je bila njegova naloga jasna: za prebivalce Kranjske naj bo muzej opora oblikovanja deželne zavesti in samozavesti. Ob stoletnici, po veliki vojni leta 1921, je muzej postal Narodni muzej in je tako tudi z imenom potrdil svoje poslanstvo v spremenjenih političnih okoliščinah. Danes se imenuje Narodni muzej Slovenije.
- Foto: STA / Danijel Novakovič
Narodotvorna in državotvorna vloga Narodnega muzeja Slovenije pa se odražata tudi drugače. Zbirke Narodnega muzeja so utemeljile celotno mrežo sodobnega muzejstva na Slovenskem, s svojim gradivom je omogočil nastanek drugih specializiranih in regionalnih muzejev. Dele zbrane dediščine je prepustil Etnografskemu muzeju, Narodni galeriji, Prirodoslovnemu muzeju, osrednjemu državnemu arhivu in še bi lahko naštevali, nekatere od teh institucij so iz Narodnega muzeja tudi nastale.
Muzej je prvo pravo domovanje dobil leta 1888. Palača, ki so jo zgradili zanj, je prvo izključno kulturi namenjeno poslopje pri nas in v njej je Narodni muzej Slovenije še danes. S poznejšimi gradbenimi posegi je pridobil moderne depoje, stekleni lapidarij na vrtu je postal privlačno razstavišče rimske dobe pri nas, streha nad muzejskim atrijem je naredila prostor novim razstavam in imenitnim prireditvam. Leta 2008 se je muzej razširil na novo Muzejsko ploščad Metelkova – s sodobno tehnologijo podprti in urejeni prostori so namenjeni stalni zbirki, skupaj s sosednjimi kulturnimi in muzejskimi ustanovami pa oblikujejo živahno mesto znanja in razumevanja.
Narodni muzej Slovenije svoje neprecenljivosti hrani in razstavlja v arheološki, zgodovinski, umetnostni zbirki, zbirki uporabne umetnosti in numizmatični zbirki. Z njimi predstavi ves slovenski etnični prostor in čas starejših in novejših obdobij. Gradivo dopolnjuje, ohranja, dokumentira, proučuje, interpretira in prikazuje v živahnem razstavnem programu ter obsežni publicistični dejavnosti.
Delovanje nenehno prilagaja potrebam in zmožnostim časa ter pričakovanjem strokovne in splošne javnosti. Zato muzej ohranja prvenstvo tudi danes, ko je prvopristopnik na marsikatero novo področje, dejaven zlasti pri razvijanju povezav med naravoslovnimi znanostmi, humanistiko in družboslovjem.
Narodni muzej je s svojimi stalnimi postavitvami stalni prostor izobraževanja. Posebej domiselno privablja predšolsko in šolsko občinstvo, zbirke, med katerimi ima posebno mesto naša najobsežnejša zbirka del na papirju, seveda pa tudi najstarejše glasbilo na svetu, so v ponos Slovencem in na ogled vsem. Bogato knjižnico ponuja strokovnjakom različnih disciplin, specializirana restavratorska ekspertiza pa je referenčna za konservatorje in restavratorje v Sloveniji in zunaj nje.
Zgodovina Narodnega muzeja Slovenije je zgodovina našega prostora, uspehov, dosežkov, dogodkov in dogajanj. Je pa tudi zgodovina muzeja – predanosti njegovih ravnateljev in znanja premnogih strokovnih delavcev, kustosov, konservatorjev, restavratorjev in drugih. Z razgledanostjo in odgovornostjo so poskrbeli za častno izpolnitev plemenitega poslanstva – ohranjati spomin tega prostora za danes in jutri – ter tako ravnajo tudi danes.
Za izjemen prispevek k oblikovanju in ohranjanju slovenske kulturne, znanstvene in narodne identitete se država Slovenija ob njegovi dvestoletnici Narodnemu muzeju Slovenije zahvaljuje z zlatim redom za zasluge.
