Piše: Vida Kocjan
Sprememba zakona o vodah za posege v priobrežne pasove postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več mogoče graditi na priobrežnih zemljiščih. Koga zagovarjajo pobudniki referenduma, ki (mimogrede) tudi močno zavajajo? Ne gre jim namreč za pitno vodo, pač pa za politikantstvo in zagovarjanje interesov kapitala, ohraniti želijo status quo.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi minister Andrej Vizjak, je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog novele zakona o vodah. Pri tem so pripravljavce vodili trije glavni nameni pri spremembi zakona. Minister Vizjak navaja, da je nov zakon strožji, referendum, za katerega se zavzemajo pobudniki, zbrani v pobudi Za pitno vodo, pa bi bil škodljiv za slovenske vode, za davkoplačevalce in za ljudi, ki živijo ob vodi.
Trije glavni nameni spremembe zakona o vodah
Minister Vizjak je v dosedanji razpravi izpostavil tri glavne namene spremembe zakona o vodah. Prvi namen je povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode, kjer gre za 17 milijonov evrov. Nadalje zakon omejuje gradnje oziroma posege na priobrežnih zemljiščih. Doslej je bilo namreč mogoče z oženjem priobreženega zemljišča izvajati katere koli posege. Od leta 2002, ko je začel veljati zakon (pod okriljem takratne LDS), so bile namreč na priobrežnem pasu zgrajene številne tovarne, zasebne stanovanjske hiše, tudi vile, 80 odstotkov posegov je bilo zasebne narave. Minister Vizjak je pri tem poudaril, da se je v zadnjih letih posegalo v priobrežni pas tudi z objekti, ki uporabljajo nevarne snovi in so v zasebni rabi. Med drugim je izpostavil primere dveh tovarn, zgrajenih ob rekah.
S predlagano spremembo (novelo) zakona o vodah to ni več mogoče, določbo, ki je to dovoljevala, so črtali iz zakona. Na priobrežnem pasu se bodo po novem lahko gradili samo objekti javne rabe, pa še to le z vodnim dovoljenjem, ustreznim prostorskim aktom in ob izpolnitvi drugih natančno določenih pogojev.
S spremembo zakona je urejeno tudi financiranje inštituta za vode, kar ni zanemarljivo.
Državni zbor je novelo zakona o vodah sprejel 30. marca letos, teden kasneje pa je državni svet zavrnil odložilni veto na novelo zakona.
Pozitivne spremembe želijo uveljaviti čim prej
Nato so nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Pridružili so se jim tudi nekateri iz Levice, SD, LMŠ in SAB, koalicije KUL torej, kar nakazuje, da gre predvsem za politično motivirano temo. Pri tem sicer zatrjujejo, da gre “za pitno vodo”, vendar dejstva kažejo, da močno zavajajo.
V civilnih iniciativah je tudi veliko takšnih, ki jih doslej okolje ni posebej motilo. Pri tem spomnimo samo na graditev kanalizacijskega kanala prek ljubljanskega vodonosnega območja; ali pa Pravno-informacijski center (PIC), kjer z vso vnemo zagovarjajo migrantsko problematiko in jih odpadki oziroma onesnaženje gozdov in tudi vodnih virov ob meji ne motijo. Moti pa jih zdaj nekaj, kar je dobro za Slovenijo.
Poleg zavajanja o ohranjanju virov pitne vode, za katero si domnevno prizadevajo, v teh civilnih iniciativah ministrstvu za okolje očitajo, da so za sprejetje novele uporabili t. i. skrajšani postopek potrjevanja v državnem zboru namesto široke razprave. Minister Vizjak je ob tej pripombi pojasnil, da se je ministrstvo za skrajšani postopek odločilo, “ker želijo pozitivne spremembe uveljaviti čim prej“.
S pobudo za referendum blokiranih 17 milijonov evrov
Po oceni ministrstva bi bil referendum škodljiv za slovenske vode, saj blokira 17 milijonov evrov, ki so jih z novelo zakona namenili prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. Pomemben del državljank in državljanov bo tako še naprej poplavno ogrožen, prav tako njihovo premoženje, čeprav bi njihovo izpostavljenost lahko sedaj močno zmanjšali. Poleg tega pa se zaradi napovedanega referenduma ohranjajo določbe dosedanjega zakona, ki med drugim na priobrežnem pasu omogočajo tudi postavitev industrijskih objektov, na drugi strani pa občinam otežujejo urejanje priobrežnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture.
Ministrstvo za okolje in prostor in predvsem minister Andrej Vizjak se že več tednov ukvarjata s pojasnjevanjem in z utemeljevanjem izhodišč novele tega zakona in njegovih posledic za občine. Minister vedno znova poudarja, da želijo ministrstvo, vlada in parlament z novelo zakona o vodah dodatno zavarovati vodne vire, priobrežni pas in biotsko raznovrstnost v tem pasu. “Zato se čudimo, da nam pobudniki referenduma očitajo, da prav tega ne delamo,” je v izjavi za medije poudaril minister na dan, ko je steklo zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o vodah. Minister še navaja, da se pobudniki za referendum izogibajo argumentirani razpravi o vsebini zakona. Sam jim je namreč predlagal javno soočenje, a so ga pobudniki referenduma zavrnili. Vizjak jim zato očita, da želijo “z nekimi splošnimi floskulami o zavarovanju voda prepričati vse tiste, ki bolj ali manj nasprotujejo vladi kot taki, namesto da bi soočili argumente za in proti”.
Ohranjanje sedanjega statusa v korist tistih, ki želijo še naprej graditi na pribrežnem pasu
Pomanjkanje volje pobudnikov za referendum za argumentirano razpravo o spremembi zakona o vodah ministrstvo dodatno utrjuje v prepričanju, da so v ozadju pobude čisto drugi motivi, ne pa zavarovanje voda. Na vprašanje, kakšni motivi bi lahko to bili, je minister pojasnil, da je ohranjanje sedanjega statusa v korist tistih, ki želijo še naprej na priobrežnem pasu graditi zasebne vile, hiše, stanovanjske objekte, tovarne, ki uporabljajo pri proizvodnji nevarne snovi, ali kakršne druge objekte zasebne rabe. Na drugi strani želita vlada in parlament ljudem omogočiti uživanje na priobrežnem pasu in stik z vodo na vodi in biotski raznovrstnosti neškodljiv način. Predlog spremembe zakona pa je kompromis med posegi na priobrežnem pasu in njegovim zavarovanjem.
Novela zakona ne ogroža pitne vode!
Ključni poudarki sprejete novele zakona o vodah in odgovori tudi na ključne kritike nasprotnikov zakona so:
- Novi zakon je bil pripravljen z namenom večanja poplavne varnosti. Iz Sklada za vode se namenja dodatnih 17 milijonov evrov prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti, s čimer velik del državljanov ne bo več poplavno ogrožen.
- Novela zakona o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno varuje. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več mogoče graditi na priobrežnih zemljiščih. Za vsak poseg na tem pasu bo treba pridobiti vodno soglasje Direkcije za vode, ki v primeru negativnih vplivov na vode in okolje ne bo izdano.
- Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na priobrežnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Spremembe zakona pogojno dovoljujejo samo objekte v javni rabi, pa še te le pod pogojem, da se prej pridobi ustrezno vodno soglasje Direkcije za vode. To soglasje se izda samo v primeru, če poseg ne poslabšuje stanja voda ali kako drugače vpliva na okolje.
- Novela zakona o vodah ne omogoča privatizacije vode. Novela postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni rabi.
- Dosedanji zakon o vodah je na priobrežnem pasu dopuščal graditev objektov v javni in v zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobrežnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. Z novelo zakona o vodah bo to prepovedano, saj bodo odslej objekti v zasebni rabi v celoti prepovedani. S tem se zaostrujejo pogoji in dodatno varujejo naši vodni viri.
- Dosedanji zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, kar dokazujejo številne izjeme, ki so dovoljevale graditev na priobrežnih zemljiščih. Doslej je bilo izdanih kar 54 takšnih uredb. Dodatno na potrditev čaka še 30 pobud, od tega gre v treh četrtinah primerov za objekte zasebne rabe. Uredbe v preteklosti so bile med drugim sprejete tudi za postavitev proizvodnih objektov, med njimi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume, in takšnih, ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obrežju slovenskih rek, jezer in morski obali.
- Novela zakona o vodah ne ogroža pitne vode! Novela zakona o vodah za vsak poseg na priobrežnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za vode. Za pridobitev vodnega soglasja so natančno določena pravila. Izda se lahko izdal le, če:
-
- ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja;
- se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost;
- se s tem ne poslabšuje stanje voda;
- je omogočeno izvajanje javnih služb;
- se ne omejuje obstoječa posebna raba voda in
- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
-
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
Referendum bi bil škodljiv za slovenske vode:
- Ohranil bi dosedanjo ureditev, ki med drugim na priobrežnem pasu omogoča tudi postavitev industrijskih objektov.
- Ohranil bi sedanjo ureditev, ki omogoča postavitev objektov v zasebni rabi in s tem privatizacijo vode.
- Ohranila bi se dosedanja ureditev, ki občinam otežuje urejanje priobrežnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture.
»Kar počnejo, je populistično in neodgovorno«
Minister Andrej Vizjak je v enem od intervjujev dejal: “Res ne razumem motiva nevladnih organizacij, da sprevračajo namen in besedilo novele zakona o vodah. Lahko sta samo dva motiva. Prvi je političen, kajti temu se je pridružila Levica, ki pomaga zbirati podpise in si prizadeva samo za to, da bi zrušila oblast ne glede na argumente. Drugi pa je, da za temi pobudami v resnici stoji kapital, ki želi ohraniti privilegij pozidave priobrežnih zemljišč.” Nevladne organizacije pogosto ne želijo videti širše slike in zagovarjajo samo ozek vidik, kar je populistično in neodgovorno.
