Piše: Gašper Blažič
V prejšnji številki Demokracije smo v nosilni temi predstavili več zanimivih zgodovinskih dejstev o tem, da je heraldizirani panter dejansko historični simbol, povezan s srednjeveško plemiško rodbino Spanheim. A v resnici je ta simbol še starejši.
Nekaj vrstic o črnem panterju je v svoji knjigi »Karantanija« zapisal Joško Šavli. Zgodbo je sicer treba umestiti v širši kontekst, a zaradi pomanjkanja prostora bomo izpostavili le tisti del, ki govori o panterju. Ob tem smo se naslonili tudi na članke, ki jih je Šavli objavil na spletu.
Panter kot podoba Kristusa
Kot pravi avtor knjige, je bil simbol panterja prvič izpričan v 12. stoletju, vendar pa ni bil izviren, ampak je temeljil na risbah na noriških kamnih še iz noriškega obdobja. V času pozne antike se je omenjeni simbol pojavljal na območju Norika oz. kasnejše Karantanije in vojvodine Koroške, ki se v nemščini še danes imenuje Kärnten, v angleščini pa Carinthia. Očitno je imel tudi krščanski pomen, vsaj kolikor je to pojasnil pisatelj iz Aleksandrije z nenavadnim imenom Fiziolog, ki je v 2. stoletju po Kristusu k razlagam evangelija dodajal tudi razlage živalskih upodobitev. Opisal je tudi panterja kot lepega, miroljubnega in krotkega. Potem ko se najé, spi v svoji votlini tri dni. Nato se prebudi in zarjove z močnim glasom, hkrati pa okoli sebe razširi sladek vonj, ki doseže vse živali blizu in daleč. Samo zmaj, ki je panterjev neizprosni sovražnik, se potuhne v svoji votlini, vse druge živali pa pridejo k panterju, ki je njihov največji prijatelj. Zaradi te zgodbe, ki jo je opisal Fiziolog, je panter prispodoba Kristusa, saj je slednji bil v grobu tri dni, potem ja vstal od mrtvih. Njegov nauk je kot sladak vonj. Vsem je prijatelj, vse gre za njim, le zmaj (satan) ostaja njegov večni sovražnik.
Dva panterja na gosposvetski cerkvi
Očitno je imel v pozni antiki na območju Norika panter že krščanski pomen. »V prvih stoletjih krščanstva in še tja v obdobje romantike je panter na ta način predstavljal prispodobo Kristusovega vstajenja. Na območju nekdanjega rimskega Norika so se nam ohranile njegove upodobitve na več krajih: Gospa Sveta (Maria Saal) in Krka (Gurk) na Koroškem, na Štajerskem pa Kalsdorf, Seggau, Gradec (Graz), Ptuj, nadalje Savaria (Sombathely) v Panoniji in še kje,« navaja Šavli. Zanimivo je, da upodobitev drevesa življenja, ki ga čuvata dva panterja z rogom izobilja, čisto zares lahko najdemo tudi na gosposvetski stolnici, katere ustanovitelj je bil sv. Modest. Ta reliefna upodobitev naj bi izvirala že iz drugega stoletja po Kristusu. Na sredi med panterjema, ki bi lahko predstavljala tudi dva angela (kerubina), je vaza (kantharos) ali kelih, iz katerega rase trta; na njej so ptice (duše), ki zobljejo grozdje. »Iz položaja, ki ga ima kamen s panterjema nad glavnim vhodom v stolnico Karantanije, je mogoče sklepati, da je panterjev lik postal simbol zgodnje, pokristjanjene slovenske države,« je zapisal Šavli.
Bojni znak Karantancev
Panter je očitno na takšen način postal del simbolike Karantancev, čeprav ne v heraldizirani obliki, kot ga poznamo danes. Zagotovo je bil bojni znak Karantancev v času, ko je imela vsaka vojvodina (tedaj v okviru vzhodnofrankovskega kraljestva in kasneje germanskega cesarstva) svojo vojsko. V času Velike Karantanije v 11. stoletju se panter že pojavlja kot državni simbol za vse tedanje pokrajine, ki so spadale zraven, od tedanje Štajerske pa vse do Furlanije. Očitno je na Štajerskem, ko je slednja postala samostojna vojvodina, tudi tam ostal osrednji znak v času, ko so na Štajerskem zavladali Babenberžani (konec 12. stoletja). Tako so se že pred nastankom grbov pojavljale prve reliefne upodobitve panterja na drogu. Kasneje se črni panter na beli podlagi pojavi tudi na bojnem praporu. Panter se tako pojavlja tudi na pečatnikih, povezanih z Babenberžani. Ob tem je zanimivo, kako je v tem razvoju simbolov nastala tudi sedanja avstrijska zastava (rdeča-bela-rdeča), vendar pa panter ni postal del avstrijskega grba; slednji namreč vsebuje dvoglavega orla, ki je star cesarski simbol. Orel je sicer polagoma zamenjal panterja v simbolih vojvod na območju sedanje Avstrije, morda tudi zato, ker je panter preveč spominjal na prvotno Karantanijo in ni predstavljal izvirnega simbola t. i. Vzhodne krajine (nemško Öster-Reich, to je uradno nemško poimenovanje Avstrije). Na novčnem dvojnem pečatniku Leopolda VI. Babenberškega je tako na enem ščitu orel, na drugem pa panter, a oba lika imata bojni prapor s panterjem.
Policijski rdeči panter
Ta dejstva seveda kažejo, da ima karantanski panter svojo realno zgodovinsko podlago in ne gre za izmišljen simbol, kot trdijo nekateri zgodovinarji. Res pa je tudi, da si Karantanijo še dandanes lasti tudi nemška zgodovina, vendar je njen izvor slovenski. To velja tudi za pravno-politično podlago Karantanije, saj je bila tudi kasneje v frankovskem in kasnejšem nemškem cesarstvu nekakšna posebnost. Seveda ji tega ne priznavajo niti nemški niti slovenski zgodovinarji (vsaj večina ne). No, dejstvo pa je, da na spletni strani grboslovje.si lahko najdemo kar nekaj zanimivih člankov tudi o panterju – o zgodovinskem razvoju panterja piše Aleksander Hribovšek, ki je tudi pojasnil, zakaj je Koroška kasneje dobila nov grb (s tremi črnimi levi na zlati podlagi). Se je pa panter ohranil v grbu sedanje zvezne dežele Štajerske, le da v beli barvi in na zeleni podlagi. Dejstvo je, da specialna enota policije vse od svojega nastanka (že pred slovensko osamosvojitvijo) za svoj simbol uporablja rdečega panterja na črni podlagi. Tudi to nekaj pove.
Za konec pa še to. Panterja boste lahko našli celo na freski v preddverju slovenskega parlamenta, pa čeprav verjetno kar nekaj poslancev iz strank levice meni, da gre za nacistični simbol. No, če si je v času nacistične zasedbe Avstrije (pravzaprav priključitve) tedanja nacistična oblast uzurpirala štajerski deželni grb za svoje potrebe, to še ni dokaz, da je panter nacistični simbol. Mimogrede, v slovenskem komunističnem grbu, ki smo ga imeli v rabi vse do osamosvojitve Slovenije, je bil prav tako upodobljen Triglav, ki ga verjetno ne štejemo za totalitarni simbol.
