Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
“Slovenski medijski prostor je zaradi kapitalskega in kadrovskega nasledstva iz prejšnjega režima izrazito neuravnotežen, saj velika večina medijev bolj ali manj odkrito podpira levo politično opcijo ter promovira ideje in vrednote, ki jih je mogoče šteti za levičarske. To so pokazale vse raziskave, ki so bile opravljene na to temo,” so danes v iniciativah Katedrala Svobode, Zbor za republiko in Prebudimo Slovenijo poslali pismo evropskim medijem, kjer tudi poudarjajo, da se lažne in načrtne vesti o podrejanju medijev širijo vse od marca 2020, zaradi česar pozivajo, naj zavoljo profesionalnih standardov prenehajo z enostransko propagando in se prej dobro informirajo.
Zbor za republiko je skupaj s Katedralo svobode in Prebudimo Slovenijo poslal evropskim medijem odprto pismo o vladnih pritiskih na svobodo medijev v Sloveniji v katerem poudarjajo, da se okoli stanja medijev širijo določene neresnice vse od nastopa vlade pod vodstvom Janeza Janše, marca 2020. Najprej so o tem govorili domača opozicija in njej naklonjeni mediji, zdaj to ponavljajo tudi nekateri evropski politiki in mediji. “To je izkrivljeno prikazovanje stanja v Sloveniji, saj zapisi o obračunavanju temeljito na enostranskih ocenah, kjer se avtorji prispevkov sklicujejo skoraj izključno na ljudi, ki prihajajo iz vrst slovenske levice. Ta predstavlja trenutno opozicijo v parlamentu in goji nerazumno ter neargumentirano averzijo do aktualnega slovenskega premiera,” opozarjajo intelektualci.
Pri opisu medijske krajine v iniciativah poudarjajo, da je slovenski medijski prostor zaradi kapitalskega in kadrovskega nasledstva iz prejšnjega režima izrazito neuravnotežen, saj velika večina medijev bolj ali manj odkrito podpira levo politično opcijo ter promovira ideje in vrednote, ki jih je mogoče šteti za levičarske. To so pokazale vse raziskave, ki so bile opravljene na to temo. Tudi zadnja študija, Raziskava medijske krajine, ki je bila koncem lanskega leta izvedena na Fakulteti za medije in ki je analizirala poročanje desetih največjih slovenskih spletnih portalov o nekaterih najbolj perečih in kontroverznih temah v letu 2020, je pokazala izrazita nesorazmerja, saj je bilo velika večina obravnavanih medijev bodisi zmerno bodisi močno nagnjeni na levo.
Poleg tega so v Zboru za republiko, Katedrali svobode in Prebudimo Slovenijo opozorili, da se tudi v tujih medijih pojavljajo konstrukti in celo odkrite laži, ki jih producirajo slovenski protagonisti. “Pranje lažnih novic, ki se nato vrnejo v državo iz tujine, ustvarjajo videz večje verodostojnosti. Tuji novinarski kolegi naše levice, ki imajo le malo vedenja o razmerah v Sloveniji, so tako pripravljeni nuditi podporo svojim lokalnim ideološkim somišljenikom.” Zaradi slednjega od evropskih medijskih hiš, ki uživajo sloves demokratičnih in pluralnih standardov, kakor od evropskih politikov, pričakujejo in zahtevajo, da s svojo enostransko propagando prenehajo in da se za stanje v Sloveniji pred njenim predsedovanjem informirajo od vseh nazorskih skupin v državi in ne le od tistih, ki zvesto nadaljujejo miselno in operativno kontinuiteto režima od katerega se je Slovenija s plebiscitarno večino poslovila pred tridesetimi leti.
Celotno pismo si lahko preberete v nadaljevanju:
Nevladne organizacije, ki združujejo intelektualce konservativne in liberalne usmeritve, želimo opozoriti na določene neresnice, ki se glede stanja na področju medijev v Sloveniji pojavljajo v evropski javnosti.
Vse od nastopa vlade pod vodstvom Janeza Janše v Sloveniji marca 2020 se načrtno širijo vesti o vladnih pritiskih na medije in celo o njihovem podrejanju. Najprej so o tem govorili domača opozicija in njej naklonjeni mediji, zdaj to ponavljajo tudi nekateri evropski politiki in mediji. To je izkrivljeno prikazovanje stanja v Sloveniji, saj zapisi o obračunavanju temeljito na enostranskih ocenah, kjer se avtorji prispevkov sklicujejo skoraj izključno na ljudi, ki prihajajo iz vrst slovenske levice. Ta predstavlja trenutno opozicijo v parlamentu in goji nerazumno ter neargumentirano averzijo do aktualnega slovenskega premiera.
Eden od glavnih očitkov, ki jih stalno ponavljajo domači in za njimi tuji kritiki Janševe vlade je, da posega v medijsko krajino, obračunava z novinarji in s tem ustvarja ozračje strahu z namenom podreditve domnevno neodvisnih medijev. Pri tem gre v resnici za sprevračanje dejstev in za zakrivanje dejanskega namena tega početja.
Slovenski medijski prostor je zaradi kapitalskega in kadrovskega nasledstva iz prejšnjega režima izrazito neuravnotežen, saj velika večina medijev bolj ali manj odkrito podpira levo politično opcijo ter promovira ideje in vrednote, ki jih je mogoče šteti za levičarske. To so pokazale vse raziskave, ki so bile opravljene na to temo. Tudi zadnja študija, Raziskava medijske krajine, ki je bila koncem lanskega leta izvedena na Fakulteti za medije in ki je analizirala poročanje desetih največjih slovenskih spletnih portalov o nekaterih najbolj perečih in kontroverznih temah v letu 2020, je pokazala izrazita nesorazmerja, saj je bilo velika večina obravnavanih medijev bodisi zmerno bodisi močno nagnjeni na levo. Med obravnavanimi prispevki je bilo bistveno več takšnih, ki so bili vladi nenaklonjeni, kot je bilo njej naklonjenih in bistveno več levo kot desno nazorsko orientiranih. To velja tudi za Radiotelevizijo Slovenija, ki je javni medij, katerega poslanstvo sta pluralnost in nepristranskost in ga plačujemo vsi državljani Slovenije. O ciljno usmerjenem aktivizmu slovenskih medijev je objavljen tudi znanstveni članek v angleški reviji Post-Communist Economies, dosegljiv na: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/14631377.2021.1886753?tab=permissions&scroll=top&.
Nenazadnje sta tudi dve mednarodni instituciji kot je Freedom House in The Economist Intelligence Unit pokazali, da se je indeks demokratičnosti v času sedanje vlade kljub omejitvam, ki so posledica epidemije, občutno dvignil. Tako je Freedom House Sloveniji za lansko leto dal najvišjo oceno demokratičnosti med vsemi njenimi sosedi.
V javnosti se pogosto ustvarja tudi napačna predstava o tem, da so levo usmerjeni ustvarjalci deležni napadov. Vendar drži prav obratno. Daleč najbolj brutalnega napada in življenjske ogroženosti je bil deležen nekdanji novinar časnika Večer Miro Petek. Tudi novinar TV Slovenija in dokumentarist Jože Možina je bil zaradi svojih prispevkov kritičnih do obnašanja komunističnih revolucionarjev med drugo svetovno vojno in po njej tarča številnih groženj in napadov – tudi fizičnih. Njegov delodajalec, Radiotelevizja Slovenija, ga ni vzela v bran. Česa podobnega ni bil deležen nobeden od levo usmerjenih novinarjev, zato lahko trdimo, da gre pri samoviktimizaciji dela medijske srenje predvsem za preusmerjanje pozornosti od dejanskega stanja.
Pri negativnem poročanju določenih tujih medijev o slovenski vladi gre dejansko za izvoz konstruktov in celo odkritih laži, ki jih producirajo slovenski protagonisti. Pranje lažnih novic, ki se nato vrnejo v državo iz tujine, ustvarjajo videz večje verodostojnosti. Tuji novinarski kolegi naše levice, ki imajo le malo vedenja o razmerah v Sloveniji, so tako pripravljeni nuditi podporo svojim lokalnim ideološkim somišljenikom.
Od evropskih medijskih hiš, ki uživajo sloves demokratičnih in pluralnih standardov, kakor od evropskih politikov, pričakujemo in zahtevamo, da s svojo enostransko propagando prenehajo in da se za stanje v Sloveniji pred njenim predsedovanjem informirajo od vseh nazorskih skupin v državi in ne le od tistih, ki zvesto nadaljujejo miselno in operativno kontinuiteto režima od katerega se je Slovenija s plebiscitarno večino poslovila pred tridesetimi leti.
Katedrala svobode, Zbor za republiko, Prebudimo Slovenijo
