Piše: Sara Rančigaj (Nova24TV)
Koalicija ustavnega loka – KUL vlaga nezaupnico vladi, v svojem programu pa bi nas – v primeru, da se zavihtijo na oblast – vračala v sistem, ki je dokazano propadel, saj bi lastništvo podjetij prenesli v roke države in lokalnih skupnosti. Podobnemu sistemu smo bili priča že v Jugoslaviji oziroma nas pelje v sistem, ki vlada v Venezueli, Kubi ali Severni Koreji. “To nas vsekakor vrača v stari sistem, ki pa je dokazano propadel,” je pojasnil ekonomist Igor Masten.
Ekonomisti so si bolj kot ne enotni: “Država je zelo slab lastnik, saj s svojo lastnino ne upravlja tako uspešno, kot lahko to stori zasebni lastnik.” Če je država lastnik bi to pomenilo, da se dejansko duši inovativno okolje v podjetjih, kar pa je ključno za njegov trajni razvoj in povečevanja konkurenčnosti. Predlog, ki so ga spisali v KUL-u smo predložili tudi priznanemu ekonomistu Igorju Mastenu, ki pravi, da omenjenega predloga ne moremo resno jemati. “To nas vsekakor vrača v stari sistem, ki pa je dokazano propadel,” je pojasnil in pri tem še spomni, na čase, ko smo gorivo lahko prejemali le na bone, čokolado Milka pa je bilo mogoče dobiti le v Avstriji.
Levica, združena v Koalicijo ustavnega loka, je prepričana, da ekosocializma ni mogoče razviti iz kapitalizma. “Da bi postavili stebre ekosocialističnega gospodarstva, bomo morali odpraviti pogoje kapoitalističnega izkoriščanja. V sistem delavskega upravljanja bo zato poslovodstvo odgovarjalo delavskemu kolektivu, kar pomeni odpravo kapitalističnega menedžmenta v podjetjih,” pravijo. Vsekakor pa se je potrebno spomniti, da je prešnji sistem imel veliko lukenj, medtem ko so družbene elite živele na veliki nogi. Na drugi strani pa prebivalci niso mogli do dobrin, življenjski standard pa je bil neprimerljivo slabši z današnjim. Tudi pri padcu berlinskega zidu, je šlo za beg prebivalcev iz vzhoda na zahod, si potemtakem zares želimo vrniti v stari sistem?
V KUL bi uničili najbolj ustvarjalen del slovenske družbe – podjetnike
Sistem, ki so si ga zamislili v KUL-u bi nas tako vrnil v sistem, ki smo mu priča Venezueli, Kubi ali pa v najtrši obliki v Severni Koreji. Lastništvo podjetij bi prenesli v roke države in lokalnih skupnosti, ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. “Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke,” pravijo v KUL-u. Z demokratičnim planiranjem želijo regulirati tržne procese in jih postopno nadomeščati z organiziranimi procesi, socializiran dobiček pa bi pobral ves denar za nadaljnje investicije. Pri tem Masten izpostavlja, da bi ob takšni ureditvi prišlo ne samo do socialne krize, temveč tudi humanitarne. Za primer si lahko samo pogledamo lakoto v Severni Koreji v zadnjih treh letih.
Kot tudi sami dobro prepoznavajo bi to povzročilo vrsto preprek povezanih z obstoječimi mednarodnimi, evropskimi in domačimi pravili ter institucijami. Slovenija je del Evropske unije, kot tudi Evropske gospodarske skupnosti, kjer veljajo določena pravila in gospodarstva delujejo po določenemu mehanizmu. S spremembo obstoječega sistema v gospodarstvu pa bi lahko prišlo do neke vrste distanciranja od obstoječe ureditve. To bi lahko povzročilo visoke prepreke v smislu blagovne menjave, podobno kot smo že doživeli v prejšnjem sistemu. Poleg tega pa bi v evropskem prostoru to povzročilo padec konkurenčnosti in padca izvoza države.
Rešitev v prihodnosti leži v odgovornem kapitalizmu, z zametki zasebnega socialnega podjetništva
Masten izpostavlja, da bi v prihodnosti vse bolj morali zreti proti sistemu, ki ga poznamo že danes in bi se družbenih problematik lotil z odgovornostjo. “Denimo že sedaj poznamo transformacijo zasebnih podjetij, ki stremijo k tako imenovanim zelenim financam,” pojasnjuje. V prihodnosti bi tako bilo vsekakor smiselno, da se podjetja v zasebni lasti vsekakor razvijajo v smeri družbene odgovornosti. To preprosto pomeni, da na eni strani ohranjajo inovativnost, po drugi strani pa se razvijajo tako, da rešujejo družbene težave, kot je to denimo okoljska problematika in dobrobit zaposlenih.
V Nemčiji in tudi v Sloveniji vse bolj postaja zanimiv sistem socialnega podjetništva, ki je v lasti zasebnih podjetnikov in se poslovanja poslužujejo na način družbene odgovornosti in vključevanju zaposlenih. “Denimo takšen način ureditve že poznamo v zasebnih zadrugah,” pojasnjuje Masten. Nove paradigme, kot je denimo socialno podjetništvo je vsekakor odgovor na težave današnjega časa in nas ne vrača v sistem, ki pa je dokazano propadel. Podjetja se v tem primeru zavedajo kreditnih tveganj, če bi s svojim poslovanjem poslabšalo okoljske in družbene pogoje. Socialno podjetništvo tako med drugim upošteva različne socialne, ekonomske, politične in okoljske težave. Vloga države pa bi v tem primeru morala biti ta, da ustvari pogoje za delovanje podjetij, ki so socialno naravnana, a vsekakor ne bi smela biti njihova lastnica.
Glavni cilji socialnih podjetij v Evropi so spodbujanje socialnih inovacij kot vira rasti in delovnih mest, izmenjava informacij o socialnih inovacijah v Evropi in podpora inovativnim podjetnikom ter mobilizacija vlagateljev in javnih organizacij. Evropska komisija je že sprejela nekaj ukrepov na področju mreženja (preko portala skupnosti za socialne inovacije, natečajev, financiranja preko programa za zaposlovanje in socialne inovacije – Horizon 2020; zlasti v okviru instrumenta za mala in srednja podjetja ali kolektivne platforme za ozaveščanje), ekosistemov za privabljanje zasebnih vlagateljev, podpiranja inkubacije in iskanja novih idej.
