Bistvo kapitalizma ni kapital. To je socialistična izmišljotina, besedo so si izmislili socialisti (Louis Blanc), pomenila je, da si nekateri prilaščajo kapital, druge pa izključujejo. Zato so jo vedno uporabljali v slabšalnem pomenu.
Kapitalizem je v bistvo vladavina prostega trga, kjer se srečujejo svobodni posamezniki, ceno nakupa in prodaje določata ponudba in povpraševanje. Načeloma velja, da je neka stvar vredna toliko, kolikor je kupec zanjo pripravljen plačati. Tako je tudi na trgu nepremičnin. Kar je seveda za levičarje popolnoma nedoumljivo, težijo k temu, da je nekaj vredno toliko, kolikor oni rečejo, da je, vse drugo naj bi bila korupcija. Tudi pri odnosih med zasebniki. In tako pridemo do bistva, do aktualnega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki naj bi »s pomočjo političnih prijateljev« prišel do »parcele na Obali po polovični ceni«, kot v naslovu opozarja portal 24ur (TUKAJ), ki se sklicuje na revijo Mladina. A preden se lotimo tega »oreha«, si malce osvežimo spomin.
Kako je že bilo s parcelo (sedanjega predsednika vlade) Janeza Janše v Trenti? Tam za levičarje ni bilo sporno, da jo je v začetku 90. let kupil, ampak to, da jo je več kot desetletje kasneje dražje prodal. In zaradi tega ga tožilstvo še danes preganja, kar je seveda skregano z zdravo pametjo. Komentarji so šli malodane v smeri (in tako je menila, pozor, tudi Komisija za preprečevanje korupcije – KPK), da bi moral Janša prodati parcelo po isti ceni ali malenkost višji, kot jo je kupil. V tem primeru bi bilo vse lepo in prav.
No, Aleš Hojs je storil natanko to – za kvadratni meter parcele naj bi odštel »samo« četrtino več, kot jo je prodajalec pred tem kupil. Prodajalec (Hojs ni bil edini kupec) je imel (glede na ceno celotne nepremičnine, ki jo je za potrebo prodaje razdelil na štiri dele) ob transakciji okoli 65 tisoč evrov čistega dobička. Kar je vseeno zajeten kupček denarja. A Mladini to ni prav, saj trdi, da je do nje prišel prepoceni. Sklicuje se na podobne parcele v Kolombanu (severno od Ankarana), ki so dvakrat višje od cene Hojsove. To je sprenevedanje in dvoličnost.
Kako je že bilo z Janševo parcelo? Medtem, ko so levičarji menili, da bi moral Janša prodati svojo parcelo (toliko je bila po njihovem »strokovnem« mnenju vredna) po en evro na kvadratni meter, je država podobno parcelo (znotraj Triglavskega narodnega parka) prodajala po 45 evrov za kvadratni meter (TUKAJ). Se pravi, ni jim prav, če se parcela kupi poceni, in ni jim prav, če se parcela proda poceni. Pri čemer je beseda »poceni« zelo relativna.
Levičarski obup zaradi desnosredinske vlade, ki je kljub vsem napadom še vedno stabilna, je očitno neizmeren, zato se zatekajo stari taktiki – uporabi dvojnih meril. Kakor pač ustreza primerom. Če bi za Hojsovo parcelo uporabljali ista merila, kot so jih pri Janševi, bi notranjemu ministru (parcelo je kupil, ko še ni bil minister, ampak navadni uslužbenec v podjetju) ploskali, trepljali bi ga po ramenih, češ parcelo si kupil skoraj po isti ceni, kot je (ruski) prodajalec zanjo plačal. Če ne, bi morali zdaj ploskati Janezu Janši. Tako pa s svojo hipokrizijo dokazujejo samo eno: prvič, da je trg nepremičnin je nepredvidljiv; drugič, da kljub anomalijam nekako deluje; tretjič, da je nekaj vredno toliko, kolikor je kupec za to pripravljen plačati. Boljšega dokaza, kot so si ga levičarji s svojo paranojo o nekakšni koruptivnosti, ne bi mogli najti. In prepričljivejšega dokaza, da je za njih kakršnakoli transakcija, ki jo opravijo levosučni, dobra in poštena, vsaka, ki jo opravijo desničarji, pa koruptivna, bi tudi težko našli.
