Zdravila prvič: kitajske ponudbe
Tudi če smo v vojni, kar je dvomljivo, saj noben virus ne more biti pravi živi sovražnik. Pravzaprav so piščanci industrijskih kmetij, ki zagotavljajo nebesa za širjenje covid-19, prav tako degradirani daleč pod vsako častno življenje, zaradi česar so bili zelo pripravljeni sodelovati v pandemiji. Kitajci bojda niso edini grešni kozli, ker je covid-19 pandemija v celoti predvsem proizvod nečloveškega industrijskega kmetovanja. Covid-19 in njegovi piščanci se skozi mater naravo pač maščujejo kot zlorabljeni Montezuma s svojo pandemijo.
Viruse in bakterije širijo potujoči ljudje. Sprva večinoma peš vključno z vojsko Aleksandra Velikega kljub njegovim spremljevalcem hetairoi, s Hanibalom kljub slonom ali z Rimljani. Nato je vlogo urnega nosilca prevzela konjenica Atile Huna, Mongolov ali Tatarov. Ladje konkvistadorjev, Vasko da Gama ali kapitan James Cook so pomagali virusom in bakterijam, da so obvladali dolge razdalje s prečkanjem prej nepremostljivih oceanov in Sahare. Železnice so bile v veliko pomoč, nakar so končno virusi in bakterije izumili letala kot svoje najhitrejše orodje doslej. V resnici se v teh tisočletjih ni spremenilo nič, razen tehnologij za prevažanje in virusov. Pravzaprav njih ne zanima prav veliko, če jih prevažajo vojaki, trgovci, poslovni partnerji ali turisti. Preprosto, ljubijo velike hitrosti. Po drugi strani bodo pametni ljudje izumili postopke za preverjanje vkrcavanja bakterij, virusov in svojih sopotnikov na letališčih. Test za detekcijo potrebuje čas, vendar ne več kot rentgeniziranje kovin oziroma tekočih orožij bosonogih teroristov, ki je bil uveden po Al-Kaidinem padcu dvojčkov 11. septembra 2001. Domala devetnajst let pozneje je New York prizadel še bolj smrtonosni koronavirus, kar morda ni zgolj usodno naključje, saj je število umorjenih Newyorčanov na črni petek, 3. aprila 2020 doseglo 3000 Al-Kaidinih žrtev, ki se zdijo ob novi tragediji prava malenkost.
Po tem ko bo takšno pregledovanje virusov na letališčih postalo vsakdanje, bo tink-tank bakterij-virusov moral izumiti nekaj novega, morda kar širjenje preko pametnih telefonov, ki ga njih digitalni dvojčki že itak močno radi uporabljajo.
Zlasti v ZDA uporabljajo svoj vojni besednjak proti koronavirusu kot spomin na projekt Manhattanskih A-Bomb. Zato je bolezen Trump preimenoval v kitajski ali celo perzijski uvoženi virus, tudi če so bili učitelji nas vseh perzijski Rasis, kitajski Bian Que (扁鹊, Qin Yueren, BC 407 – BC 310), strokovnjak za TCM prehladne bolezni Zhang Zhongjing (張仲景, uradno Zhang Ji, 张 机, okoli 150—219), zdravnik TCM za tople bolezni v Jiangnanu (Suzhou) Wu Youxing (吳 有性, okoli 1580/1582-1652/1660) in vnuk zdravnika Ye Shija po imenu Ye Tianshi (叶天士, Tian-Shi, 1666/67 okrožje Wu (Wuxian) v modernem mestu Suzhou v provinci Jiangsu zahodno od Shangaia-1746). Ye Tianshi je teorije o toplih boleznih štirih stopenj mrzlično tople bolezni danes imenovane virusne okužbe opisal v svoji knjigi Wenre Lun (溫熱 論, Traktat o epidemični vročini, razprava o toplih boleznih). Delo je bilo objavljeno ob njegovi smrti leta 1746, ko je kranjski baron Avguštin Hallerstein pravkar postal mandarin in predstojnik pekinškega astronomskega biroja, njega dni vodilne znanstvene ustanove v državi. Ye Tianshi je obravnaval sezonske vročinske bolezni, ki so lahko povzročijo epidemijo. Ločeval jih je od drugih vrst bolezni, da bi ljudem pomagal izbrati boljše načine zdravljenja. Ye Tianshi je veliko potoval za pridobivanje podatkov o tradicionalni kitajski medicini (TCM). Gotovo se je česa naučil tudi p daljno vzhodnih semi-karantenskih trgovinskih otokih Macau in Dejima pri Nagasakiju, ki so začeli obratovati ducat let pred njegovim rojstvom sredi 17. stoletja.
Danes Zahodnjaki zvečine preučujejo virus tako, da ga najprej izolirajo, nato pa razvijejo zdravilo ali cepivo, ki lahko virus ubije ali de-aktivira. Nasprotno pa so v TCM patogeni dejavniki nalezljivih bolezni razvrščeni glede na odzive človeškega telesa in ne po lastnostih napadalcev (virusov). Zaradi tega TCM ni preveč zanimala niti anatomija virusa niti anatomija človeškega telesa: želeli so razviti konkretne medicinske rezultate, ne pa toliko globoke domišljijske teorije.
Zaradi nezainteresiranosti TCM za anatomijo je njeno znanje o notranjih človeških organih zaostalo za vivisekcijami padovskega profesorja habsburškega cesarskega zdravnika Andreas Vesalius (1514 Bruselj v takratni Habsburški Belgiji-1564 beneški jonski otok Zante (danes grški Zakintos)). Zaradi pomanjkljive anatomije je bil TCM inferioren celo v očeh japonskega Rangakuja, ki je spodbujal uporabo nizozemske medicine v 18. stoletju preko otoka Dejima ob Linnéjevem švedskem študentu VOC zdravniku Carlu Petru Thunbergu (1743 Jönköping na Švedskem-1828) med redkimi botaniki, ki so uspeli obiskati japonsko celino za trinajst mesecev v letih 1775–1776 ta nabiranje lokalnih rastlin in hkrati zaradi kombiniranja evropske anatomije s kitajsko akupunkturo v japonski izdaji.
Anatomija Vesaliusa in krvni obtok padovanskega Angleža Williama Harveyja (* 1578; † 1657 London) sta se udinjala evropskim bojevitim državnim potrebam po vojaških operacijah poškodovanih bojevnikov, ki na Kitajskem niso bile tako nujno potrebne potem ko je dinastija Qin končala njihovo obdobje bojujočih se držav (战国 时代,戰國 時代, Zhànguó Shídài), ki je uničevalo deželo od 475 do 221 pr. Kasneje se je večinoma osvajalni kitajski imperij večinoma osredotočil na interno medicino preventive in kurative proti bakterijskim in virusnim boleznim v tradicijah, izposojenih iz starodavnih kitajskih in ajurvedskih antologij Charaka (करक, 3. stoletje pred našim štetjem) v časih pred razširjenimi antibiotiki. Številne civilizacije so uporabljale plesnivi kruh, pri čemer so številni napotki na njegove blagodejne učinke, ki izvirajo iz starega Egipta, Kitajske, Srbije, Grčije, Rima, omogočili uporabo plesni za zdravljenje okužb lekarnarja Jamesa I, Johna Parkinsona (1567–1650 London). Žid Paul Ehrlich (1854 Strzelin na Poljskem-1915 Hessen) je omogočil Aleksandru Flemingu (1881 na Škotskem-1955 v Londonu) odkriti sodobni penicilin leta 1928, katerega široka uporaba se je v vojnem času izkazala za zelo koristno. Učinkovitost in enostaven dostop do antibiotikov sta žal privedla tudi do njihove prevelike uporabe v industrijski proizvodnji mesa, saj je danes nanje imunih veliko bakterij.
Evropska uporabna medicina in matematika sta bili vojaško merkantilistki spodbudi vladnih ureditev nacionalnih ekonomije od 16. do 18. stoletju in kameralizma (Kameralismus) kot nemške znanosti o upravljanju v 18. in na začetku 19. stoletja s ciljanjem na močno upravljanje centraliziranega gospodarstva znova predvsem v korist države. Od verskih vojn, ki so se končale v tridesetletni vojni, pa vse do pomladi narodov dve stoletji pozneje, so Evropejci počasi opuščali svoj podedovani učenjaški latinski jezik v korist domačih govorov, medtem ko je kitajska državna izobrazba večinoma ostala povezana s kitajsko klasiko kljub rastočim industrijskim središčem, kot so Šanghaj, Hongkong ali japonska Osaka. Zahodnjaki so kmalu opustili svoje navidezno zastarela klasike, kot so Aristotel, Galen (Κλαύδιος Γαληνός) ali celo Ptolemaj (Κλαύδιος Πτολεμαῖος), medtem ko je bil Evklid pravzaprav prikrajšan le za svoj peti postulat in je Biblija ostala na piedestalu. Po drugi strani pa Kitajci resnično niso nikoli povsem opustili svoje ponosne ljubezni do lastnih starih učenjakov, kljub izjavam s konca 19. stoletja, potem ko so izgubili Opijske vonje in skrušeno priznali, da Kitajci nimajo znanosti in bi jih morali razvijati, in sicer v evropskem duhu tiste evropske dobe romantike, ko so evropske humanistične znanosti začasno zasenčile naravoslovne vede. Tedanja malodušna resignacija je danes zopet zazvenela v novodobni kitajski ponos, morda z maščevanjem Borisu Johnsonu kot potomcu opijskih vojnih roparjev prepovedanega mesta v Pekingu, pa tudi zaradi pomislekov Borisa o britanskem dogovoru s Huawei medtem ko so antifašistični Brexiterji Borisa Johnsona razjezili najboljše kitajske zaveznike v EU januarja 2020. Proizvajalci virusov so prvovrstno izbrali čas svojega napada med množicami ljudi zbranimi ob kitajskih novoletnih praznikih in ameriških predsedniških volitvah. Medtem prevarani uogi Boris svojemu narodu ni uspel ponuditi Krvi, truda, solz in znoja Giuseppeja Garibaldija iz leta 1849 ter Borisovega predhodnika Winstona Churchilla v spodnjem domu Parlamenta Združenega kraljestva 13. maja 1940, skoraj natanko osem desetletij preden je Boris staknil koronavirus. Današnjo vojno z virusi je Arnold Toynbee upravičeno napovedoval, čeprav je kot nestrokovnjak napačno previdel bakteriološko vojno namesto virusne. Navadni prehlad, znan že iz prazgodovine, poleg prevladujočega rinovirusa (ῥίς, rhis) v 15% povzročajo človeški koronavirusi, ki bi do zdaj zatorej morali biti že zelo dobro raziskani, če ti sodobni virologi ne bi raje proizvajali bolje plačanih orožarskih virusov za ukaze norih vlad, namesto da bo ščitili nas žrtve pred obojimi, zvitimi virusi in neetičnimi vladami. Najpomembnejše je izpeljati ustrezne raziskave, potrebne za reševanje naših življenj.
Danes je zahodnjaška medicina domala brez moči proti virusnim boleznim. Zato postopoma opušča prepričanja, da je analitična metoda edina znanstvena metoda in sprejema nove ideje z metodami holistične znanosti pri obravnavi zapletenih sistemov že uveljavljenih v kvantni mehaniki.
Ko bodo zahodnjaški zdravniki vzpostavili in sprejeli opisni sistem telesnih stanj kot raziskavo tumorjev na področju natančne medicine podprte s študijem variacij genov, se jim bo odprlo novo obetajoče okno polno možnosti za izkoreninjenje epidemij. Iniciativa Pasov in Cest znova propagira tisoče let izkušenj s kliničnim izvajanjem TCM. TCM je vzpostavil sistem diferenciacije in zdravljenja sindromov-obolenj s celostnim zdravljenjem človeških telesnih okvar, obenem pa je ignoriral posameznosti človeških organov in virulentno-bakterijske vzroke bolezni. S tem bi lahko izpolnil zahteve sodobne natančne precizne medicine (PM) izbirajoč ustrezne in optimalne terapije, ki temeljijo na bolnikovi genetiki ter drugih molekularnih ali celičnih analizah. Tradicionalna japonska matematika (和 算, wasan) je bila tako rekoč čez noč opuščena pred stoletjem in pol, toda TCM je očitno veliko bolj navezana na nacionalni ponos.
Zdravila v drugo: Holistična sintropija
Virusi so morda lahko kar padli angeli DNK, ki so na videz spremenjeni v DNK/RNK sovražnike, a morda tudi uporabni kot bodoči prijatelji človeštva, saj se jih nikoli ne bo mogoče znebiti, kot se Trump želi znebiti komunistov. Morda so posamezniki že razvili svoje posebne načine ljubezni do virusov, med njimi Stanley, Rosalind Franklin ali celo Nikola Tesla s predlagano visokofrekvenčno terapijo bakteriologov katerih vsak organizem oddaja svojo frekvenco. Brez Yanga morda ne bi bilo Yina, zato ima lahko virus tudi nekaj lepih lastnosti, nasprotnih ubijanju svojih sovražnikov. Če ne morete uničiti svojih nasprotnikov, se raje dogovorite z njimi.
Virus tako močno spominja na človeški DNK, da je moral imeti in še vedno ima vidno vlogo v ekosistemih. Sodobna biomedicina se je žal naučila proizvajati smrtonosne viruse, vendar pred moderno pandemijo ni imela nobenega motiva, da bi nas branila pred temi zli, kot bi morala: Hic Rhodus, hic Salta (Tu je Rodos, tu skači). Zamujeno je kljub svoji propagandi fašizma v Braziliji pred vojno popravil Luigi Fantappiè (1901 Viterbo v osrednji Italiji-1956 Bagnaia pri Viterbe). V Rimu je tik med padcem italijanskega fašizma leta 1942 skoval izraz sintropija kot izboljšavo negativne entropije (negentropije) Erwina Schrödingerja (* 1887; † 1961) zasnovane na Erwinovi filozofiji Vedanta teorija polja v Dublinu leta 1944 kot mogočen vpliv na Watsonovo in Crickovo DNK dvojno vijačnico. Schrödinger skupaj z Židi Einsteinom ali W. Paulijem ni maral fašizma, kljub temu pa so se vsaj ti trije izognili zločinskem bombardiranju japonskih otrok. Fantappiè se je s svojo Maxwellovo enotno teorijo snoval skupaj s svojim doktorandom Giuseppejem Arcidiacono (1927 Acireale v vzhodni Siciliji-1998), kar danes s svojimi italijanskimi sodelavci izpopolnjuje Andrej Detela (* 1949 Ljubljana), prav tako na temeljih filozofije Vedante (वेदान्त).
Zdravila tretjič: trgovske ponudbe
Občasno medicinske stroški uničujejo nekatere donosne panoge, vključno z ameriško prohibicijo alkohola (1920-1933), izdelkov vsebujočih živo srebro v barometrih ali drugih napravah in tobaka v 20. stoletju. Ameriški zakon o čistem zraku iz leta 1990 je živo srebro uvrstil na seznam strupenih onesnaževal, ki jih je treba v največji možni meri nadzorovati. Tako so se panoge, ki sproščajo visoke koncentracije živega srebra v okolje, strinjale, da bodo vgradile najboljše dosegljive nadzorne tehnologije (MACT). Sledila je tobačna industrija. Od leta 1964 je dokončna zdravstvena evidenca o smrtonosnih učinkih uživanja tobaka povzročila močan upad uradne podpore proizvajalcem in kadilcem, čeprav prispeva k kmetijskemu, davčnemu, proizvodnemu in izvoznemu sektorju gospodarstva. Zakoni po svetu danes pogosto omejujejo kajenja, vendar se vsako leto še vedno proizvede skoraj 6 bilijonov cigaret, kar predstavlja 12-odstotno rast od leta 2000. Kitajska predstavlja več kot 40% trenutne svetovne proizvodnje. Tobak je pogosto močno obdavčen, da bi vlada dobila prihodek in kot spodbuda, da ljudje ne kadijo. 11. maja 2004 je ameriška zveza ZDA postala 108. država, ki je podpisala Globalno pogodbo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o nadzoru nad tobakom. Ta pogodba postavlja široke omejitve pri prodaji, oglaševanju, pošiljanju in obdavčenju tobaka. ZDA te pogodbe še niso ratificirale v svojem senatu za kaj podobnega še nimamo časovnega razporeda.
Naslednji po vrsti je agrobiznis, ki proizvaja meso. Obenem proizvaja še smrtonosne viruse v Afriki in Vzhodni Aziji z obsežnim gojenjem piščancev, kjer poleg poceni mesa proizvaja tudi smrtno nevarne viruse. Vsa velikanska proizvodna območja perutnine so bila klonirana s potomci istih staršev in pakirana kar se da tesno, da bi ustvarila šest tednov staro meso in še veliko več virusov, ki nimajo težav z imunologije žrtev, ki bi jo ne znali zlahka preseči. Enako velja za obarvane ljudi v velemestih, purane, svinje, govedino in celo za zelenjavni agrobiznis, toda predvsem brezmočni piščanci redijo viruse, ki so najbolj nevarni za človeštvo, kljub goveji spongiformni encefalopatiji (BSE), splošno znani kot bolezen norih krav v zgodnjih 2000-ih, ki jo je sprožil spremenjeni prionski protein po kanibalizmu goved in verjetno ne s prevladujočimi virusnimi dejavniki ali podobnimi boleznimi, ki jih širijo svinje. Zlahka se da ugotoviti, da so ljudje bolj izpostavljeni perutninskim virusom piščancev in ne virusom svinj in goveda, ki so nam sicer kot sesalci precej bližje, vseeno pa ne glede virusiv, saj smo si morda celo gripo prislužili iz zgodnjim kitajskim udomačevanjem rac. Z leti je prišlo do pojava novih visoko patogenih virusov ptičje gripe H5 in H7 (HPAI) s pretvorbo nizko patogenih v visoko patogene viruse ob preusmeritvi med različnimi genetskimi segmenti nizko in visoko patogenih virusov, ki so že v prometu. Velika večina preusmeritev je potekala v intenzivni reji perutnine v povezavi z bližnjimi divjimi ptiči in človeškimi delavci. Domnevne povezave pandemije Covid-19 z gojenjem piščancev so že opustošile velik del te industrije v pretežno vegetarijanski Indiji in drugod, tudi zato, ker so druge vrste koronavirusov že vrsto let pogoste med živinorejo. To je sprožilo domneve o vpletenosti piščancev v pandemijo Covid-19, saj enako problematično gojenje drugih vrst mesa zagotovo ubira priložnosti za škodovanje svojim piščančjim tekmecem. Zagotovo je kriv agrobiznis proizvodnje mesa, vendar bodo isti poslovni subjekti izkoristili vse lobistične priložnosti, da bi blokirali kakršno koli odmevno raziskovanje natančnih patogenih sledi, če jih skrb zdravniškega lobija ne bo ustavila, kot se je to dogajalo s živim srebrom in tobakom v zadnjem času. Stroški pandemije Covid-19 so zagotovo precej višji od njihovega dobička, vendar bo treba veliko dela, da jim preprečimo ekološko in patološko škodljive dejavnosti. Seveda cilj ni, da bi bili vsi vegetarijanci tudi zato, ker ima veliko paradižnikov in drugih že podganje gene do zdaj. Zgolj vrniti se moramo k bolj naravni ekološki proizvodnji mesa, zlasti perutnine. Ker ekstenzivna neekološka produkcija hrane očitno povzroča več škode, kot koristi, bo proizvodnjo hranil v vsakem primeru treba popraviti. Ironija pa je, da v sedanji pandemiji 2020 največ služijo predvsem proizvajalci (nezdrave) hrane, ki so pandemijo tudi povzročili! Namenoma?
Sodobne živalske kmetije niso bolj krute od zelenjavnih kmetij, le da zelenjava o svojem trpljenju običajno tiho molči. Kakorkoli, ljudje morajo nekaj pojesti, ali ne? Res je gojenje rastlin, zelenjave, sadja in podobnega pod tesno natrpanimi rastlinjaki z uporabo umetnih gnojil, herbicidov in insekticidov enako nečloveško kot agrobiznis, ki proizvaja meso, toda ima človek to srečo, da TMV in drugi virusni škodljivci rastlin večinoma puščajo ljudi in podobne živali pri miru. Za zdaj. Prav tako je res, da se podobni virulentni izbruhi, kot je pandemija Covid-19, zaenkrat še niso začeli v latinskoameriških soja in banana-republikah, kar pa je morda le še vprašanje prihodnjih mesecev.
Kje so rešilne bilke? Walmart Inc. je ameriška večnacionalna maloprodajna korporacija, ki upravlja verigo hipermarketov, prodajaln s popusti in trgovina z živili, s sedežem v Bentonvilleu v Arkansasu. Podjetje je ustanovil Sam Walton leta 1962 in ga registriral 31. oktobra 1969. Walmart je s svojimi 11.500 trgovinami po vsem svetu največje svetovno podjetje, saj letno prinaša dohodek 514 405 milijard ameriških dolarjev po seznamu Fortune Global 500 iz leta 2019. Je tudi največji zasebni delodajalec na svetu z 2,2 milijona zaposlenih. Gre za družinsko podjetje, ki ga nadzira družina Walton. Nasledniki Sama Waltona imajo v lasti več kot 50 odstotkov Walmart-a prek svojega holdinga Walton Enterprises in prek posameznih deležev. Walmart je bil največja ZDA trgovina z živili v letu 2019. 65 odstotkov prodaje Walmartovih 510,329 milijard ameriških dolarjev je prišlo iz delovanja v ZDA, kljub neuspehom v EU in v Južni Koreji. Američani so ponosni na svoj Walmart kot je v Normanu OK Madame Macgruder ponosno povedala, da ima njeno mesto že drugo trgovino Walmart. Walmartove naložbe zunaj ZDA so resda dale mešane rezultate. Walmart operacije in podružnice v Kanadi, Združenem kraljestvu, Srednji Ameriki, Južni Ameriki in na Kitajskem so zelo uspešne, vendar so v Nemčiji in Južni Koreji po obetavnem začetku leta 1996/1997 po par letih ustavili poslovanja. Tudi brez EU in Južne Koreje Walmart odloča o usodi agrobiznisa, tudi onega, ki proizvaja perutnino. Aprila 2016 je Walmart sporočil, da namerava do leta 2025 odstraniti iz svoje dobavne verige jajca znesena po mučenih kokoših v baterijskih kletkah. Odločitev je bila še posebej pomembna, ker Walmartovi tržni deleži vplivajo na preostalo industrijo. Pomembne skupine za zaščito živali so pohvalile to potezo, vendar je predstavnik skupine za perutninsko prehrano izrazil dvom v vpliv odločitve. Walmartova jajca brez kletk ne bodo prihajala od proizvajalcev iz proste reje, temveč od kmetij industrijskega obsega, kjer bodo kokoši nameščene ma prostorih med 1 in 1,5 kvadratnih čevljev v stresnih ureditvah, ki lahko povzročijo kanibalizem. Za razliko od baterijskih kletk bodo dobavitelji Walmarta dovolili, da se njihove kokoši premikajo, vendar imajo v primerjavi z baterijskimi kletkami višjo stopnjo umrljivosti kokoši in izrazite težave z okoljem in zdravjem delavcev.
Povpraševanje po hrani je na splošno neelastično, tako da bo učinek pandemije na celotno porabo verjetno omejena, saj je pandemija opustošila restavracije, skorajda pa sploh ne Walmarta. Walmart je zadnja veriga proizvodnje koronavirusa in perutnine in samo nanj mi potrošniki in naši predstavniki v senatu lahko zlahka neposredno vplivamo, medtem ko so se Newyorške donosne naložbe v kitajske perutninske izdelke sprevrgle, zaradi česar je prav te Newyorčane najbolj prizadel koronavirus, ki so ga sami proizvedli. Sledite denarju za Voltairov écrasez l’infâme.
Leta 2021 naj bi nova pandemija perutninske pasme zrasla na kmetijah Latinske Amerike. Na trgu piščančjega mesa imamo v Latinski Ameriki dva glavna proizvajalca: Brazilijo in Mehiko. Perutnina je postala najprimernejša beljakovina za latinskoameriško regijo s skoraj 50% celotne porabe mesa v tamkajšnjih deželah. Povpraševanje na perutninskem trgu jo je v zadnjem desetletju naredilo najhitreje rastoče beljakovine s povprečno skoraj 4-odstotno rastjo na leto, medtem ko na celotnem trgu mesa v svetu raste le z 2,5%. Mnoge države, kot so Peru, Kolumbija in Bolivija, pa tudi trgi Srednje Amerike, kot sta Panama in Nikaragva, rastejo veliko hitreje. Velika rast je bila povezana z gospodarsko rastjo, pri čemer perutnina izkorišča svojo cenovno konkurenčnost na trgu in prednostno navdušenje potrošnikov nad perutnino. Druga prednost za perutnino je enostavno razvijanje z veliko količino izdelkov visoke in homogene kakovosti prek modela vertikalne integracije. To je tudi močan model za razvoj lokalnih kmetov s pomočjo pogodbenega suženjskega modela določanja cen, ki lahko pomaga kmetovanju razviti veščine in se povečati s posebnim modelom upravljanja kakovosti in pogodbenih cen. Piščančje meso je najhitreje rastoči protein na svetu. Perutnina je najhitreje rastoči protein v regiji Latinske Amerike s povprečno rastjo približno 3,5-4%, ki se pričakuje tudi v naslednjem desetletju kljun velikim razlikam med državami, odvisno od gospodarskega razvoja in moči države na mednarodnih trgih. Nekatere trge, kot je Venezuela, je prizadel velik padec lokalne proizvodnje zaradi pritiskov ZDA, medtem ko drugi, kot so Kolumbija, Peru in Bolivija, hitro rastejo. Rast protzvidnje perutninskega mesa v Latinski Ameriki je v zadnjem desetletju večja od svetovnega povprečja, in sicer za približno 2,5% letno. Piščančje meso presega svinjino in ga na svetu najbolj uživajo že od leta 2016. Perutnina je trenutno mesna beljakovina številka ena na svetu. ASF (afriška prašičja kuga) je zelo nalezljiva hemoragična virusna bolezen domačih in divjih prašičev, ki jo povzroča velik virus DNA iz družine Asfarviridae, ki pa ne ogroža zdravja ljudi. Izbruhi ASF, za katere vidimo, da se dogajajo v Aziji in Evropi, zdaj močno vplivajo na proizvodnjo in bodo povzročili večletno negativno rast svetovne proizvodnje, veliko bolj kot ptičja gripo, ki jo povzročajo sevi virusi gripe, ki so postali razširjeni v letu 2010 in pomorili že skoraj tisoč ljudi. Medtem ko se ptičja gripa (HPAI) pojavlja razmeroma redko, je atipična kokošja kuga Newcastle bolezen (ND) v nekaterih predelih sveta enzootična kot stalna grožnja večini ptic, ki se gojijo doma, vendar pri ljudeh povzroča le milejšo gripo. Obe nista tako nevarni kot covid-19, ki ima od 1 do 14 dni inkubacijskega obdobja, kar pomeni, da bi lahko okužene osebe širile koronavirus dva tedna, ne da bi vedele za svojo bolezen brez testov, zaradi česar je karantena pogosto neučinkovita ali vsaj prepozna.
Največji konkurent perutnine na svetovnih trgih je morska akvakultura. V zadnjih nekaj letih je svetovna rast porabe morske hrane prvič prehitela perutnino kot najhitreje rastoči protein. Kljub temu pa latinoameriška živinorejska kmetijska industrija še ni začela proizvajati svojih smrtonosnih koronavirusov, ki bodo na koncu presegli Wuhan.
Zahodno kapitalistično kmetovanje z zahodnjaškim denarjem je umorilo majhne agrobiznise v Afriki za proizvodnjo ebole, na Kitajskem pa za proizvodnjo covida-19, v Latinski Ameriki pa bodo v banana-sojinih republikah kmalu proizvedli še veliko več virusov.
Evolucijski biolog Robert G. Wallace (Rob) z Inštituta za globalne študije na Univerzi v Minnesoti krivi velike kmetije, ki povzročajo velike gripe s svojim agro-biznisom, vloženim v kapitalistična znanja. Zagate naj bi bila zmožna pozdraviti le prevlada vegetarijancev po svetu, ali pa vsaj človeška ekološka proizvodnja zdrave perutnine. Danes da je celoten proizvodni trak organiziran okoli praks, ki pospešujejo evolucijo virusov in posledično prenašanje. Gojenje genetskih monokultur – prehrambenih živali in rastlin s skoraj identičnimi genomi – odstranjuje imunske požarne loke, ki bi pri bolj raznoliki populaciji lahko upočasnila prenos. Patogeni se zdaj lahko hitro razvijejo okoli običajnih imunoloških genotipov gostitelja. Medtem gneče živih bitij zmanjšujejo njih imunski odziv. Večje velikosti in gostota tovarniških kmetijskih gospodarstev omogočajo večji prenos in ponavljajoče se okužbe. To pomeni, da odtujeni kapitala dela v korist patogenov. Agrobiznis je v vojni z javnim zdravjem. In javno zdravje bitke izgublja.
Zahvaljujoč prebojem v proizvodnji in znanosti o hrani, je agrobiznisu uspelo zasnovati nove načine za večjo pridelavo hrane in hitrejše pridobivanje mesa. Novice o stotinah tisoč hibridnih perutnin – vsaka živalska genetsko enaka naslednji so zastrašujoče. Pakirane v velikanske skednje, zrasle v nekaj mesecih, nato zaklane, predelane in odpremljene na drugo stran velikega kamna imenovanega Zemlja. Manj znani so smrtonosni patogeni, ki mutirajo v teh specializiranih kmetijskih okoljih in se pojavljajo iz njih. V resnici je mogoče številne najnevarnejše nove bolezni pri ljudeh zaslediti v takih sistemih hrane, med njimi Campylo-bakterijo, virus Nipah, vročino Q, hepatitis E in številne nove različice gripe. Z drugimi besedami, agrobiznis je tako osredotočen na dobiček, da je izbira virusa, ki bi lahko ubila milijardo ljudi, obravnavana kot posla vredno tveganje.
Od 17. marca vemo, da je virus Sars-CoV-2 (član družine koronavirusov, ki povzroča bolezni dihal Covid-19) produkt naravne evolucije. Študija njegovega genskega zaporedja, ki jo je opravil strokovnjak za nalezljive bolezni Kristian G Andersen iz Raziskovalnega inštituta Scripps v La Jolli v Kaliforniji in njegovi kolegi, izključuje možnost, da bi bil lahko izdelan v laboratoriju teorij zarote. Številni dejavniki dokumentirani v Wallaceovi knjigi Big Farms Make Big Flu (velike farne proizvajajo velike gripe), vključujejo gostoto piščancev, puranov ali druge perutnine, ki se pakirajo na tovarniških kmetijah, in dejstvo, da so ptice na neki kmetiji blizu svojih lastnih genetskih klonov – ki so bili v desetletjih izbrani z zaželenimi lastnosti, kot je pusto meso. Če se virus vnese v takšno jato, lahko dirka po njem, ne da bi se srečal z odpornostjo v obliki genetskih različic ali razdalj, ki sicer preprečujejo njegovo širjenje. Tako eksperimentalne manipulacije kot opažanja v resničnem svetu so pokazale, da lahko ta postopek povzroči širjenje virusa. Če se nato prelije v ljudi, smo potencialno v težavah. Na družbenih medijih včasih navajajo vegani, da naj bi pojedli manj mesa, in Covida-19 ne bi bilo. Zanimivo je, da so nekatere od teh novic šefi strežnikov blokirali kot “delno napačne”. Vendar vseeno vsaj delno držijo. Čeprav so njihove povezave preveč poenostavljene, pa so zdaj na voljo že trdni dokazi, da je način proizvodnje mesa – in ne samo na Kitajskem – prispeval k Covidu-19. Gre za zlorabo dela in močne podobnosti med suženjstvom v 19. stoletju in trenutnimi praksami pogodbenega kmetovanja.
Kontekst za okužbo s pandemijo so sedanje politične strukture, ki omogočajo večnacionalnim kmetijskim podjetjem privatizacijo dobičkov z znižanimi stroški naravovarstvenikov. Vendar moramo ponovno vključiti te stroške, da se v bližnji prihodnosti izognemo resnično smrtni pandemiji.
Priprava domačega mesa in domače pokopovaje sta dve praksi, ki ju uradno krivijo za pojav novih patogenov. Nasprotno pa relacijski zemljepis nenadoma pretvarja New York, London in Hong Kong kot ključne vire svetovnega kapitala, v tri s pandemijo najbolj ogrožene vroče točke sveta.
Našim živalim gojenim za hrano moramo omogočiti, da se razmnožujejo na kraju samem in da ponovno zaženejo svojo naravno selekcijo, ki omogoča imunsko evolucijsko sledenje patogenom v realnem času. Žal smo se neprevidno nehali ukvarjati z naravo in skupnostjo, tako polni vsega, kar potrebujemo za preživetje, da je narava postala kapitalu samo še en tekmec, ki ga ovira na trgu dobička. Sledite denarju po Voltairovo écrasez l’infâme. Pri tem pa je mati narava resnično tako polna vsega, kar potrebujemo za preživetje!
Kruto obdelani piščanci na intenzivni industrijski živalski farmi, plačani po londonskih in newyorških bankirjih, vrača še bolj krute koronavirus nazal v London in New York kot svojevrstno maščevanje Montezume. Kljub temu Rob Wallace in profesor Charalambos Kasimis z Agricultural University v Atenah nista zmogla zares dokazati svoje ideje. S svojim vegetarijanstvom je Wallace vsekakor pretiraval, saj ni nobenega resničnega dokaza, da je ravno veliko kmetovanje prineslo covid-19, še manj, da so to storile velike industrijske kokošje kmetije, še manj, da je k temu bistveno pripomogla banka Goldman-Sachs s svojimi v primerjavah precej majhnimi naložbami v ogromno kitajsko industrijo produkcije hrane. Rob Wallace prav tako ni podal bolj natančnih razdalj med veliko industrializirano perutninsko farmo in njenimi sosednjimi prostoživečimi divjimi pticami, potrebnimi da virusi prostoživečih ptic skočijo kokoši v kletkah. V resnici so bili divji vrabci golobi vedno tam okoli odprtega kurnika na kmetiji, kjer so spremljala prosto tekajoče kokoši, da bi še njim padlo kaj za pod zob. Vzpostavili so stike že v starih časih, pri čemer očitno ni bilo storjene nobene velikanske škode, ki bi spominjala na pandemijo, čeprav se je občasno gotovo lahko zgodilo tudi nekaj prenosa virusa gripe. Samo zato, ker so imeli piščanci, ki so bili prosto vzrejeni, aktiviran njihov pogumen imunološki sistem, čeprav je tudi njih zvečine zaplodil isti ponosni petelin, vendar so imeli vsaj različne mame kokoši. Očetovstvo piščancev, koz, ovc in celo goveda je bilo po navadi sad enega samega samca, medtem ko so čebele nujno potrebovale le eno samo mamo za vse. To je bilo pravilo še v starih časih. Toda to razvejano sorodstvo so sodobne banke najboljših semenčic kar preveč zaostrile, med drugim v desetletjih razvoja semen nizozemskega super bika Kiana. Kot vedno so nori poslovneži starodavne ideje o vzreji potisnili predaleč, saj jih zanima le, kako njihove žrtve kar najbolje proizvajajo meso, jajca ali mleko. Nikoli niso posvetili pozornosti podedovanim zmogljivostim obrambe proti virusom pri žrtvah svojega industrijskega kmetovanja. Še posebej virusom, ki bi se lahko navezali na ljudi. Ljudje so za moderne delodajalce te vrste namreč potrošni material, ki ga ni težko nadomestiti, nevarni utegnejo biti zgolj virusi, ki bi znali škodovati pridelku piščancev, kot je denimo ptičja gripa. In zato je revni Boris v težavah ravno ko pričakuje svojega naslednjega otroka.
Pravzaprav je Walmart glavni igralec v tej smrtonosni igri, saj nihče nikoli ne bo financiral velikih proračunskih raziskav, potrebnih za dokazovanje domnev Roba Wallacea, tako kot nihče ni pripravljen financirati dovolj dragih raziskav škode v naših glavah, ki nam jih povzročajo pametni telefoni. Zaenkrat bi bilo morda dovolj, če bodo izdelki intenzivne industrijske kmetijske proizvodnje živalskega mesa, ki so naprodaj v Walmartu, dobili podobne opozorilne znake kot paketi cigaret. Ti novi znaki morda ne bodo toliko osredotočeni na uživanje tega mesa, pač pa bolj na sporne postopke pridobivanja tega mesa z vsemi temi nevarnimi virusi kot tempiranimi bombami. V ZDA, vendar ne tudi v EU, imajo posebne prodajalne, ki prodajajo alkoholne pijače – cigarete in izdelke intenzivnega industrijskega kmetijstva polnega živali za proizvodnjo mesa na velikih kmetija bi bilo treba prav tako prodajati predvsem na teh posebnih mestih.
Kot med ameriško prohibicijo s prepovedjo alkoholnih pijač med letoma 1920 in 1933, naj bi ženske znova igrale svojo vodilno vlogo pri reformi industrializirane živinoreje, potem ko so bile na univerze uradno sprejete iz povsem ekonomskih razlogov, saj je mnogim ženskam srednjega razreda primanjkovalo sredstev za preživljanje konec 19. stoletja. V vlogi mater, veliko žensk običajno izraža večjo zaskrbljenost zaradi sporočil revne opustošene matere Zemlje, čeprav je to na videz v nasprotju z interesi ljudi iz industrijskega živinorejskega kmetijstva. Danes nujno potrebne reforme so mnogo bolj internacionalizirane v primerjavi z ameriško prepovedjo alkohola stoletje prej, vendar so metode, potrebne za dosego zdravih ciljev, pravzaprav enake. Seveda razen na novo izumljenih internetnih orodij. Osemnajsti amandma proti alkoholnim pijačam je bil ratificiran v ZDA 16. januarja 1919, kot posledica dolgoletnega rovarjenja gibanja zmernosti (Temperance), pomešanega s feministkami. Izhajali so iz uspehov pisatelja-metodističnega pridigarja potomca Pequot Indijancev iz Connecticuta Williama Apessa (1798 Colrain v Massachusettsu-1839 New York), ki je ustanovil prvo formalno družbo za indijansko zmernost med domorodnimi Američani iz plemena Maspee Wampanoag v Massachusettsu 11. oktobra 1833. V predstavniškem domu in v senatu leta 1920 je bil sprejet osemnajsti amandma proti alkoholnim pijačam, ki je zdržal trinajst let, nekako do nacističnega prevzema nemškega krmila. Podobna nova sprememba je dandanes nujno potrebna za ublažitev teh ogromnih apetitov industrializiranega živinorejskega agrobiznisa. Vloga žensk in veganov v našem novem gibanju za zmernejše oblike industrijskega kmetovanja (TAIIFM) bodo znova nepogrešljive.
Obstaja veliko religioznih in sorodnih skupin s podobnimi cilji, ki so vzporedni z našim gibanjem za zmernejše oblike industrijskega kmetovanja. Hindujci prepovedujejo jesti govedino, Muslimani in Judje enako počno s svinjami, vendar skoraj nihče med večjimi religijami ne prepoveduje perutnine ali rib, ne meče jih ven iz svojih jedilnikov. Razlogi so lahko v toplem bližnjevzhodnem podnebju, neprimernem za daljše ohranjanje nepokvarjenega svinjskega mesa, v prevladujočih potrebah po kravah za molžo in podobno. Nikoli ni bilo nobene resne prepovedi potrošnih rastlinskih izdelkov razen drog vključno z alkoholom. Nedvomno pa alkohol pomori in uniči veliko več ljudi kot katerikoli virus.
Zdi se, da so med pandemijo covida-19 kmetijska podjetja prekašalo vsa ostala podjetja, saj so do aprila 2020 ustavili skoraj vso preostalo gospodarstvo, medtem ko je vzrok za vse te težave zloglasni agrobiznis cvetel tako kot še nikoli prej. To je samo ta nori konkurenčni kapitalizem, kjer ni nič važno razen nečloveškega denarja. Zato na videz potrebujemo več velikih kmetij, da bi ustvarile več pandemičnih virusov, potem ko so ti virusi izumili letala in velike kmetije, da bi si olajšali svojo večno širjenje po vsem svetu.
Zdravila četrte vrste: Walmart spreminja pravila igre
Walmart mora poskrbeti za posebne oddelke prodaje ekološko proizvedenega mesa, zelenjave in sadja da bodo kupci spoznali resničen okus jajca, mesa, krompirja ali jabolk. Njihova cena mora biti primerljiva z cenami industrijskega kmetijstva. Pri tem mora vlada povrniti dodatne stroške ekološko zavednim kmetom razlike v cenah s pomočjo denarja odobrenega v Senatu in Predstavniškem Domu za obrambo pred virusom covid-19, saj je ta pandemija virusa dejansko sprožena z industrijskim kmetijstvom. Po letu obsorej nihče več ne bo tako neumen, da bi kupil neokusne nevarne produkte industrijskega kmetijskega biznisa, tako da bodo te industrijski čudaki prisiljeni zapreti svoje grozne intenzivne farme polne trpečih živali polnih nevarnih virusov.
Čeprav bi jaz sam kot izkušen eksperimentalni fizik trdne snovi uspel dobiti projekt vreden milijon dolarjev za moje eksperimentalne raziskave v dokaz prodorov virusa covid-19 iz industrijske piščančje farme, to ne bi imelo pravega haska. Takih primerov je bilo že nešteto v zgodovini vključno z zagatami okoli globalnega segrevanja. Dandanes jih dodatno podpirajo še številni dvomi v nekoč samoumevni pravico do neoviranega širjenja tehnologije, industrijskega kmetijstva in naravoslovja po strahotah Prve Svetovne Vojne in sedaj stoletje pozneje žal znova po še hujših tragedijah masakra virusa. Zatorej, potrebujmo urno delovanje proti vsem oblikam brezčutne industrijske proizvodnje živali namenjene za človeško hrano. Takoj! Ni več veliko časa za široke diskusije, saj je novi še nevarnejši virus covid-20 že pred durmi, pripravljen na širjenje s še večjo ubijalsko hitrostjo.
Ker virus v resnici niti ni zares živ, mu ne kaže napovedovati nesmiselnih vojn saj za kaj podobnega vse preveč urno mutira. Med modernimi bojevniki proti pandemije, vendar nikakor ne med njihovimi porednimi šefi, vsekakor kraljuje sloviti občutek iz Woodstocka 1969, odmeven v onem starem dobrem sloganu: “ker je človek ob tebi tvoj brat – tu vendarle mora biti neki izhod za ven!”
Sklep: Virus kot izziv organski nanotehnologiji
Bistvena postavka je, da je virus slej ko prej neumno bitje, tudi če ga prenašajo zelo pametni komaj osamosvojeni mladiči netopirjev polni koronavirusov. Tako kot rak ali ovijalka drevesa, nespametni virus brez haska v lastno škodo in pogubo najraje zavda kar svojemu gostitelju ter s tem samomorilsko pokonča še sebe. Podobno so drug za drugim počeli militaristični voditelji, ki svojih apetitov niso znali ustaviti in si reči: to smo dosegli, sedaj pa je dovolj tega škodljivega heca in uživajmo doseženo v miru brez rasizma, ki ga je Einstein priglasil za bolezen belega človeka. Podobno se tudi pohlepni nespametni virus ne zna ustaviti in si dopovedati: celice tega človeka sem fino obdelal(a), sedaj pa malce pavze, da ubožca ne bo pobralo…
Ker virus pravzaprav ni povsem resnično živo bitje, so vojne proti njemu (njej) in ubijanje virusov podobna oslarija kot Jurčičevo pretepanje kozlovske sence ali Demokritov spor za lastništvo oslove sence. Podobno Jurčičevi Kozlovski sodbi v Višnji gori iz leta 1867 smo danes znova v večnem boju za oslovsko senco iz znamenitega Demokritovega atomističnega zobozdravstvenega butalskega sodnega spora v mestu Abdera o lastništvu oslove sence, ki domala preraste v državljansko vojno.
Danes smo spet v večni bitki za oslovsko senco iz slovitega spora ob zobobolu atomista Demokrita v njegovem rojstnem kraju Abdera zaradi lastništva oslove sence. Filozof Demokrit ima zobobol, zato se zobozdravnik iz starodavne Abdera odpravi proti njegovi hiši. Na poti se prepira z voznikom osla, ki zahteva plačilo, ker zdravnik počiva v senci osla. Sčasoma se vsa Abdera spopade. Ravno, ko je mesto komajda malce oddaljeno od državljanske vojne, je Demokritov sodelavec Leander je znal omiliti napetosti v mestu z darovi. Primer oslove sence kaže na manjše nesoglasje z virusi, ki prerastejo v veliko tožbo. Sodobnega Leandra in Demokrita potrebujemo za mir z virusi. Ali vsaj dolgo premirje. Nekdanji slovenski uspehi pri raziskovanju virusov in prihodnji obeti znajo biti znova odločilni.
