Rezultati zadnje ankete, ki jo je za Nova24TV med 13. in 16. januarjem opravila mnenjska agencija Parsifal, kažejo, da bi večina anketiranih na volitvah, če bi bile te to nedeljo, podprla največjo opozicijsko stranko SDS, na drugem mestu bi ji sledila Šarčeva LMŠ in na tretjem Levica. V primerjavi s prejšnjim merjenjem podpora SDS narašča, kar pa po besedah političnega analitika dr. Matevž Tomšič ni nič nenavadnega. Kakorkoli, podpornikov vlade (46,9 odstotka) je sodeč po rezultatih več, kot tistih, ki je ne podpirajo (43,6 odstotka), 9,5 odstotka pa je tistih, ki so neodločeni. “Glede na to, kar se je v zadnjem času dogajalo okoli vlade, torej dosti komične in bizarne zgodbe okrog evakuacije vojakov, pa stalni prepiri znotraj koalicije, bi rekel, da vladnim strankam še kar dobro kaže, predvsem največji vladni stranki”, je dejal Tomšič.
Na vprašanje, kako verjetno je, da se boste udeležili naslednjih parlamentarnih volitev, je 40,8 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi se jih udeležilo zagotovo. 16,7 odstotka vprašanih je odgovorilo, da se jih nikakor ne bi udeležilo, le 0,7 odstotka vprašanih se glede vprašanja ni opredelilo.
SDS v prednosti pred vladno LMŠ
V primeru, če bi bile volitve to nedeljo, bi 26,4 odstotka vseh opredeljenih volilo Slovensko demokratsko stranko. Na drugem mestu ji sledi Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 24,7 odstotka glasov, na tretjem mestu pa Levica z 11,7 odstotka glasov. Šele na četrto mesto se uvršča vladna SD z 9,6 odstotka glasov, za petami pa ji sledi Slovenska nacionalna stranka (SNS) z 9,2 odstotka glasov. Sledijo pa: Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) z 6,7 odstotka glasov, Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi) z 5,6 odstotka glasov, Slovenska ljudska stranka (SLS) z 2,7 odstotka glasov, Stranka Alenke Bratušek (SAB) z 2,7 odstotka glasov, Stranka modernega centra (SMC) z 0,8 odstotka glasov.
V primeru, če upoštevamo samo tiste, ki bi se zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi največ vprašanih volilo SDS (23 odstotkov). Sledila bi vladna LMŠ z 19,3 odstotka glasov in Levica z 9,2 odstotka glasov. Sledile bi: NSi z 6,9 odstotka glasov, SD z 6,5 odstotka glasov, DeSUS z 3,8 odstotka glasov, SNS z 3,3 odstotka glasov, SAB z 2,8 odstotka glasov. Na samem repu sta SLS z 2,1 odstotka glasov in SMC z 0,7 odstotka glasov. Vidimo lahko, da je 17 odstotkov neopredeljenih, 2,8 odstotka pa je takih, ki ne bi volili nobene stranke. Zanimivo je, da v tem primeru delež Nsi zelo zraste, delež SNS pa močno pade. To pomeni, da se tisti, ki jim je blizu Nsi tudi dejansko odpravijo na volitve, medtem pa so simpatizerji SNS bolj opazovalci.
“Razlika med SDS in LMŠ ni zelo velika. Opazna pa je razlika v tem, da po večini drugih anket stranka LMŠ še vedno vodi. Glede na to, kar se je v zadnjem času dogajalo okoli vlade, torej dosti komične in bizarne zgodbe okrog evakuacije vojakov, pa stalni prepiri znotraj koalicije, bi rekel, da vladnim strankam še kar dobro kaže, predvsem največji vladni stranki,” je za Nova24TV komentiral politični analitik dr. Matevž Tomšič. Nekatere vladne stranke so po besedah Tomšiča v zelo slabem položaju in zanje je zelo malo verjetno, da bi se uvrstile v parlament v primeru, če bi bile kmalu volitve. “Uvrstitev Levice na tretje mesto le ni toliko nenavadna, odkar je ta prekinila sodelovanje z vlado (vsaj na papirju), saj se lahko sebe prikaže kot da je izvzeta iz vseh teh kolobocij povezanih z vlado.” Po prepričanju Tomšiča je stranka Levica dvojno igro igrala kar precej spretno. “Če ji je ustrezalo, je bila v vladi, če ji ni ustrezalo, je bila izven vlade. S tem, ko je odstopila od vlade, si je nekako oprala roke.”
Višja podpora Janševi SDS
Opazimo lahko, da je podpora SDS narasla v primerjavi s prejšnjim merjenjem in sicer iz 24 odstotkov na 27 odstotkov in je še vedno pred vladajočo LMŠ. Podpora je padla strankam LMŠ in SD, zrastla pa strankami Levica. Rast podpore stranki SDS po besedah Tomšiča ni nič nenavadnega glede na to, da že zadnjih par let velja, da je SDS pri vrhu. “Če se bo neoperativnost vlade še naprej nadaljevala (zelo verjetno se bo), potem menim, da zna podpora vladi še padati”
Na vprašanje ali podpirate vlado je 46,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da jo podpira. Ne podpira jo 43,6 odstotka vprašanih, pri čemer je neodločenih 9,5 odstotka vprašanih. SNS narašča, volivci sns so navajeni Jelinčičevega početja, da je malo tu in malo tam in dostikrat spremlja svojo pozicijo, manj zamerijo kot volivci Levice, če bi Levica počela to, da bi se nekaj časa dogovarjala z vlado, nekaj časa z SDS, bi volivci to precej zamerili, predvsem slednje.
Glede večjega števila naklonjenih vladi, kot pa nenaklonjenih, je Tomšič komentiral, da se je potrebno zavedati, da so dominantni mediji tej vladi naklonjeni. “V zadnjem času je naklonjenosti nekoliko manj, je pa dejstvo da je situacija za malega državljana dosti dobra. Nekih takih dogodkov, skratka nekih elementov, ki bi vplivali na vsakdanji življenjski standard vendarle ni. V gospodarskem smislu je situacija dosti stabilna in ugodna in to je tisto kar državljani najbolj upoštevajo, saj to najbolj vpliva na njihovo nezadovoljstvo,” poudarja Tomšič.
V anketo s kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja je bilo zajeta 924 anketiranih, od tega je bilo 51 odstotkov žensk in 49 odstotkov moških. Povprečna starost je znašala 50,9 leta, standardni odklon pa 16,3 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (42,2 odstotka), nekoliko manj iz srednje starostne skupine (35,8 odstotka), najmanj pa iz najmlajše starostne skupine (22 odstotkov). Največji delež vprašanih ima dokončano srednjo šolo (33,3 odstotka), sledili pa so tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (25,4 odstotka), poklicno šolo (22,8 odstotka) ter osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo (18,6 odstotka).
