Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik je v luči odpisa dolga podjetjem iz kroga družine ljubljanskega župana Zorana Jankovića pojasnil, da delež poplačila upnikov v poenostavljenih prisilnih poravnavah določa zakon. Sodišče izda sklep o potrditvi, če je bila zahteva vložena v roku in se je z njo strinjal zahtevan delež upnikov.
Odpis 29 milijonov evrov dolga družbam Electa Inženiring, Electa Naložbe in Electa Holding iz kroga Jankovićeve družine še vedno odmeva v javnosti, Pogačnik pa je v sporočilu za javnost spomnil, da morajo za sprejem prisilne poravnave glasovati upniki z najmanj šestimi desetinami vsote vseh navadnih terjatev in več kot polovica vseh upnikov.
Dolžnik mora že v predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložiti izjavo v notarskem zapisu, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
V primeru Electe Inženiringa na začet postopek poenostavljene prisilne poravnave ni bila vložena nobena pritožba, za njen začetek pa je glasovalo z zakonom določeno število upnikov.
V primeru poenostavljene prisilne poravnave Electe Naložb se je na sklep o začetku postopka pritožila Heta Asset Resolution, višje sodišče pa je sklep o potrditvi poravnave razveljavilo, ker je ocenilo, da so bile upnikove navedbe v smeri zlorabe pravic konkretizirane in dokazno podprte.
Okrožno sodišče je nato presodilo, da je bila pri predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zaznana zloraba procesnih pravic, zato je predlog za začetek postopka zavrglo kot nedovoljen. Po pritožbi Electe Naložb jim je nato Višje sodišče v Ljubljani spremenilo sklep in samo začelo postopek. Na ta sklep o začetku postopka ni bilo pritožb.
Pogačnik je pojasnil tudi zadnji primer, in sicer poenostavljeno prisilno poravnavo Electe Holdinga. Na sklep o začetku postopka se je pritožila Heta. Čeprav je dolžnik vložil predlog tako, kot to določa zakon, je višje sodišče sklep razveljavilo, saj je presodilo, da so bile upnikove navedbe v smeri zlorabe pravic konkretizirane in dokazno podprte.
Sodišče prve stopnje je zato ugotavljalo morebitno zlorabo procesnih pravic in ob dejstvu, da dolžnik v poročilo o finančnem položaju in poslovanju ni vključil vseh obveznosti, zavrglo sklep o začetku prisilne poravnave. Na sklep o zavrženju se je pritožila Electa Holding, višje sodišče jim je ugodilo ter samo začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave. Pri tehtanju trditev o zlorabi so ocenili, da Electi Holdingu ni mogoče očitati zlorabe procesnih pravic.
Na sklep o začetku poenostavljene prisilne poravnave Electe Holdinga se je pred dnevi pritožilo Državno odvetništvo, neuradno zaradi dolga Eelcte Holdinga ljubljanskemu okrožnemu sodišču.
Ob tem je Pogačnik navedel, da iz statističnih podatkov izhaja, da so leta 2013 na ljubljanskem okrožnem sodišču prejeli štiri predloge za poenostavljeno prisilno poravnavo, nato 45 v letu 2014, 76 v letu 2015, 46 v letu 2016, 22 v letu 2017, 13 v letu 2018 in 11 do vključno avgusta 2019.
Odpisane dolgove preverja tudi policija
Policija preverja “določene okoliščine” v zadevi prisilne poravnave treh Electinih družb iz kroga družine ljubljanskega župana Zorana Jankovića, so današnje poročanje časnika Finance za STA potrdili na Generalni policijski upravi. Če bodo ugotovili razloge za sum storitve kaznivega dejanja, bodo ustrezno ukrepali, so napovedali.
V javnosti odmeva odpis 29 milijonov evrov dolga družbam Electa Inženiring, Electa Naložbe in Electa Holding, ki so v lasti sinov ljubljanskega župana Damijana in Jureta Jankovića. Poenostavljeni prisilni poravnavi Electe Inženiringa in Electe Naložb sta pravnomočno potrjeni, v primeru Electe Holdinga pa se je prejšnji teden kot upnik pritožilo Okrožno sodišče v Ljubljani. O pritožbi bo odločalo višje sodišče.
Kot dodajajo Finance, so bile vse tri Electine poenostavljene prisilne poravnave sprejete s pomočjo prijateljskih upnikov, družb v lasti Jana Beca, ki je v ključni fazi odkupil Hetine terjatve do Elect in s tem prišel do odločilne večine pri izglasovanju postopkov.
“Policija v zadevi preverja določene okoliščine in če bo ugotovila razloge za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, bo ustrezno ukrepala,” so povedali na Generalni policijski upravi. Dodali so še, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovarjati.
Medtem spletni portal Siol poroča, da bo Notarska zbornica Slovenije preverila delo notarja Mira Košaka pri omenjeni zadevi. Gre za notarja, ki je delal vse notarske zapise papirjev, povezanih s poenostavljenimi poravnavami treh podjetij Electe.
Na mestu je vprašanje, ali je Košak kot notar storil dovolj pri zaustavitvi manevrov, s katerimi je Damijan Janković načrtoval odpis 29 milijonov evrov dolgov trem podjetjem iz skupine Electa, piše Siol. Na eni strani zato, ker se od notarjev pri overjanju listin zahteva skrbno ravnanje, preverjanje vseh okoliščin sklepanja poslov in naznanitev sumov morebitnih kaznivih dejanj.
Na drugi strani pa podatki portala nakazujejo, da je Košak moral vedeti, da nekatere največje upnike Elect v resnici obvladuje Damijan Janković. To pa pomeni, da poenostavljene prisilne poravnave ne bi smele veljati, so dodali.
