Vrhovno sodišče je v primeru sovražnega govora proti Romom odločilo, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev. Gre za predsedenčno stališče v razsojanju o sovražnem govoru, poroča STA.
Gre za sodbo v primeru sovražnega govora proti Romom. Obtoženi je februarja 2011 pod prispevek na spletni strani Radia Krka zapisal sovražen komentar. V zapisu beseda grožnja ni izrecno uporabljena, vendar vsebina napotuje na uporabo orožja zoper romsko skupnost, v povezavi z glasbeno željo, v kateri se pevec sprašuje, kam so odšli vsi Romi.
Sodišče prve stopnje je v začetku leta 2013 izreklo obsodilno sodbo, obtoženca je obsodilo na pogojno kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Obramba se je na sodbo pritožila, pritožbi pa je višje sodišče ugodilo in obtoženca oprostilo obtožbe.
Višji sodniki so namreč sovražni govor tolmačili na način, ki je bil v preteklosti večkrat uporabljen, in sicer, da zapis ni predstavljal kaznivega dejanja, saj da spremenjeni in razširjeni 297. člen kazenskega zakonika pomeni, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti le tisto dejanje, ki lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir, v današnji izdaji poroča Dnevnik.
Vrhovno tožilstvo je pet let kasneje podalo zahtevo za varstvo zakonitosti, vrhovno sodišče pa mu je pritrdilo. Za obtoženega sodba ne spreminja ničesar, saj pravnomočnosti oprostilne sodbe ni mogoče več preklicati, piše časnik. Gre za pomembno odločitev pri vprašanju tolmačenja sovražnega govora, sodba vrhovnega sodišča pa tako predstavlja predsedenčno in jasno stališče.
“Vrhovno sodišče besedilo prvega odstavka 297. člena kazenskega zakonika razlaga tako, da v primerih, ko je bilo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni treba, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru,” pa so danes sporočili z vrhovnega sodišča.
Zapis, ki je eden od številnih, ki so v tistem času spodbujali k uporabi orožja proti Romom, “po vsebini pomeni grožnjo per se”, so zapisali na vrhovnem sodišču. Obtoženčev komentar po njihovih navedbah vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, zato ni treba, da bi bil izpolnjen dodatni pogoj, da bi ravnanje storilca privedlo do potencialne nevarnosti ogrožanja ali motenja javnega reda in miru.
Po odločitvi vrhovnega sodišča torej ni nujno, “da bi zaradi storilčevega ravnanja do neposredne ogrozitve javnega reda in miru dejansko tudi prišlo, ampak je dovolj, da je dejanje sposobno povzročiti konkretno nevarnost, ki se kaže v ogrozitvi varovane dobrine”, so zapisali.
Pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen. V sporočilu za javnost je vrhovno sodišče še dodalo, da je romski skupnosti ustavno zagotovljeno dodatno varstvo in s tem pozitivna diskriminacija, kar je glede na zgodovinsko izkušnjo te skupnosti tudi razumljivo.
Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali bodo sodišča na ta način odslej izvajala kazenske sankcije tudi proti tistim, ki širijo sovraštvo proti žrtvam komunizma in nasploh protikomunistom (denimo »Še premalo so jih pobili!«), ob tem pa zagovarjajo komunistične zločine in jih opravičujejo. Namreč, znano je tudi, da so komunisti pobili večjo skupino Romov, ki jim še vedno ni bila uresničena pravica do groba. Kot je znano, doslej obsodb na tej podlagi ni bilo. Bo v prihodnje drugače ali pa bodo širše tolmačenje sovražnega govora zlorabili za omejevanje svobode govora pri poročanju o migrantih?
