Državni svetniki so z 19 glasovi za in štirimi proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Ta omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije lahko zaračunavajo svojim strankam. Za vnovično potrditev novele v DZ bo zdaj potrebnih najmanj 46 glasov.
Namesto, da bi se v Sloveniji ukvarjali z deregulacijo nepremičninskega trga, se v državnem svetu že drugič v tem mandatu ukvarjamo s poskusom po njegovi večji regulaciji, je izpostavil prvopodpisani pod predlog za odložilni veto Mitja Gorenšček.
Namen novele naj bi bila zaščita najšibkejših državljanov, a so po besedah državnega svetnika na trgu nepremičnin bolj prisotni ekonomsko močnejši državljani. “Torej s to spremembo predlagatelj ščiti bolj slednje,” je ocenil. Predlagatelji bi morali po njegovi oceni predlagati regulacijo trga na področju drugih dobrin, ne pa trga, s katerim se povprečni državljan sreča enkrat ali nikoli.
Očitke svetnika je v imenu predlagatelja novele zakona zavrnil koordinator Levice Luka Mesec. “Naš zakon se dotika tistega dela, ki govori o oddajanju stanovanj,” je izpostavil. Po Meščevih besedah v Sloveniji nimamo razvitega trga na način, da bi obstajal dolgoročni najem, ampak se večina pogodb sklepa za 12 mesecev. “Ta del prebivalcev bistveno pogosteje prihaja v stik s posredovanjem, najverjetneje na eno ali dve leti, če menjajo stanovanje,” je pojasnil.
Mesec je izpostavil, da tako novela zakona ščiti najemnika oz. ga odvezuje plačila storitve, ki je ni naročil.
Gorenšček je po Levici povzel temeljni načeli predloga, in sicer sta to ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, in zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov.
“Prvi cilj z vsebino zakona nima nobene povezave, saj so cene nepremičnin, tako za najem kot za nakup, visoke zaradi premajhne ponudbe nepremičnin in sočasno visokega povpraševanja. Država bi tako morala z drugimi ukrepi poskrbeti, da bi se ponudba nepremičnin na trgu povečala, s čimer bi olajšala tudi dostopnost do primernih stanovanj za državljane, saj bi se s tem cene znižale,” je prepričan.
Tudi drugo načelo je po njegovi oceni nenavadno, saj se novela nanaša “skoraj izključno na cenovno regulacijo storitev nepremičninskega posredovanja in v ničemer ne izboljšuje učinkovitosti varstva potrošnikov”.
Gorenšček se je obregnil tudi na omejitev višine najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje pri najemnih poslih na največ štiri odstotke pogodbene vrednosti. “Določba predstavlja grob poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ki je zagotovljena z ustavo,” je še dodal državni svetnik in ocenil, da je novela tako v nasprotju z ustavo kot tudi z evropsko zakonodajo.
Mesec je odgovoril, da se s tem očitkom ne srečujejo prvič in poudaril, da so štiriodstotno omejitev zgolj prekopirali, saj ta že velja pri prodaji nepremičnin in še vedno ne bo veljala pri pogodbah med gospodarskimi subjekti. “Mi ščitimo izključno fizične najemnike stanovanj, ki bodo stanovanja uporabljali za lastno rabo,” je poudaril.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver je stopil v bran noveli zakona in izpostavil, da sledi usmeritvam stanovanjske politike. Ministrstvo spremembe podpira, saj meni, da bodo rešitve povečale dostopnost do stanovanj in spodbudile dolgoročnejše oddaje stanovanj, je dejal Maver.
Svetniki so odložilni veto na koncu potrdili z 19 glasovi za in štirimi proti. DZ bo o noveli, ki so ji ostro nasprotovali v Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS, predvidoma znova glasoval v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov. V Levici pričakujejo, da bo njihov predlog tudi v drugi obravnavi dobil zadostno podporo poslancev.
