Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Včeraj je bilo menda dvoje referendumov. Prvi je bil proti vsem vrstam demokratičnih volitev v Sloveniji. Drugi pa je bil proti nagrajevanju komunističnih kulturnih propagandistov (in še kakega umetnika med njimi) z velikimi pokojninami, plačanimi iz žepov vseh slovenskih upokojencev.
Na na prvem referendumu, proti volilni demokraciji, tudi za ukinitev demokratičnih volitev in referendumov, je skoraj s tremi četrtinami odsotnih volivcev, ki niso oddali svojega glasu, ker so ostali doma, menda zmagal predsednik sedanje vlade, avtokrat dr. Robert Golob, skupaj s svojo kulturno ministrico dr. Asto Vrečko. Veselila sta se treh četrtin – domnevno komunističnih totalitarnih slovenskih nasprotnikov demokratičnih volitev, ki bi dr. Golobu in slovenski partiji pod Kučanovim vodstvom – zaupali – brez volitev, na lepe oči – kar dosmrtni mandat, kot ga je imel tovariš Tito.
Pa si prav nič ne izmišljujem, saj ta članek ni plod moje prislovična “melanholije”, kot mi očita levičarsko bralstvo. Dr. Golob, kot poročajo levi mediji o včerajšnjem referendumu oziroma o zmagovalcu na njem, desna slovenska politična opozicija tega referenduma ne more biti preveč vesela. Je pač zmagala.
Močno pa se lahko veseli svoje zmage na drugem referendumu, na katerem je kar tri četrtine odsotnih volivcev podprlo referendum o nepotrebnosti parlamentarne demokracije v Sloveniji in vseh vrst volitev, ker hočejo državljani komunistično diktaturo, brez vsakršnih zamenjav v državnem vrhu. Saj imamo najboljšo možno partijsko oblast.
Pa kaj, če je leva koalicija izgubila drugi referendum, proti kranju pokojnin upokojencem. Pa kaj, če je leva koalicija izgubila ta “nepomembni, prav neumni” referendum proti jemanju velikega dela pokojnin revnim upokojencem in dajanju tega denarja kulturnim “podrepnikom” (svobodno po pesnici Makarovič) – kot velik pokojninski dodatek za lojalnost komunizmu! Saj je zmagala – leva koalicija – na prvem referendumu, ko je z neudeležbo volivcev prejela skoraj tričetrtinski podporo.
Da tega referenduma, še manj pa zmage na njem, sploh ni bilo? Da imam privide? Nikakor. Prav dogodki, ki jih nikoli ni bilo, so temeljni za celotno partijsko zgodovino, se zlasti pa za slovensko. Ni bilo 27. aprila 1941 ustanovljene OF. Ni bilo slavne dražgoške bitke. Ni bilo menda niti pravega maršala Tita in tako dalje. Ampak – kdor vsaj malo ve o marksizmu, leninizmu in slovenskem komunizmu, ta ve, da je glavna podlaga vseh teh fikcij o nebesih na Zemlji prav NIHILIZEM. In dr. Robert Golob, tako kot tovariš Milan Kučan, sta prvovrstna nihilista. Žal je ta njun nazor najbolj viden na zelo, zelo majhnem številu Slovencev, ki smo v Sloveniji še živi. Komunizem je opravil svoje, izbrisal je slovenski narod in vso njegovo tradicijo. Tudi med oblastniki nas ni več prav veliko. Čez kakih dvajset let ne bo med oblastniki v Sloveniji praktično nikogar več. In prav nič ne pretiravam. Ko bi le!!
