Piše: Petra Janša
Spomnim se, da mi je pred leti nekdo priporočil knjigo Paula Coelha z naslovom Zmagovalec je sam. Kljub temu, da gre za roman, naj bi vsebina zelo dobro odražala dogajanje v današnji družbi.
»Coelho je imel dobrega prišepetovalca,« mi je komentirala oseba, ki dobro pozna delovanje kriminalnega podzemlja v spregi ambicioznežev, ki v tej druščini želijo sijati. Kratka vsebina romana. Glavni junak, novodobni ruski milijonar, nekoč profesionalni vojak, Igor Malev pride na filmski festival v Cannes z eno samo mislijo – da bi spet pridobil pozornost svoje bivše žene Ewe. Igorja ne zanimajo filmi, bogati producenti, slavne zvezdnice, vrhunske manekenke niti blišč in glamour. S priučeno hladnokrvnostjo, ki preseže mejo norosti, se nameni v 24 urah ubiti več nedolžnih ljudi, da bi sporočil svoji ženi, da je zanjo pripravljen storiti vse. Na morilskem pohodu se pred bralci vešče zrišeta festivalsko zakulisje in cela paleta likov, ki Igorju naključno križajo pot in postanejo soudeleženci njegovega projekta. Svet blišča in bede, bi lahko rekli.
V iskanju morilca, se bralcu odkriva tudi kup podatkov, kako deluje kriminalno podzemlje. Med drugim izvemo tudi izvor besede »pranje denarja«. Tega pripisujemo ameriškemu gangsterju Al Caponeju, ki je v Chicagu kupil verigo pralnic Sanitary Cleaning Shops in je po njej nalagal v banke denar, ki ga je služil z nezakonito prodajo pijač v času prohibicije v ZDA. Tako je v primeru, da bi ga nekdo vprašal, zakaj je tako bogat, vedno lahko rekel: »Ljudje hodijo več v pralnice kot kadarkoli prej. Vesel sem, da sem investiral v to panogo.« Al Capone je naredil vse kot je treba. Pozabil je edinole prijaviti davek na dobiček svojega podjetja.
Danes so kriminalci vedno nekaj korakov pred oblastmi in davkarijo. Zdaj to deluje veliko elegantneje, sofisticirano in ustvarjalno, pri čemer je potrebno upoštevati tri jasno opredeljene faze – distribucijo, prikritje in integracijo. Vzameš več pomaranč, narediš oranžado in jo postrežeš, ne da bi kdo posumil v izvor sadja. Razumete?
