3.8 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

Zavrženo početje: Svetovne elite normalizirajo pedofilijo

Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si)

Spolna vzgoja, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča za otroke, sproža zgražanje in ogorčenje. V smernicah je med drugim navedeno, da se spolna vzgoja “začne ob rojstvu”, malčki naj “postavljajo vprašanja o spolnosti” in “raziskujejo spolne identitete” ter se učijo o “užitku v masturbaciji v zgodnjem otroštvu”. Standardi nudijo “praktične napotke za pripravo ustreznih učnih načrtov”, uporabljali pa naj bi se kot “podpora argumentom za uvedbo celostne spolne vzgoje v evropskih državah”.

WHO se sooča z ostrim negativnim odzivom zaradi svojih spornih ‘standardov’ glede spolnosti otrok. Dokument Standardi za spolno vzgojo v Evropi (Standards for Sexuality Education | BZgA WHO-CC (bzga-whocc.de), ki naj bi bil “okvir za oblikovalce politike, izobraževalne in zdravstvene organe ter strokovnjake”, predstavlja “koncept celostne spolne vzgoje” in vključuje informacije o temah, “pomembnih za otroke in mladostnike v različnih starostnih skupinah”.

V Standardih WHO zapiše, da se spolna vzgoja začne že ob rojstvu. “Ob rojstvu se dojenčki naučijo vrednosti in užitka v telesnem stiku, toplini in intimnosti. Kmalu za tem se “naučijo, kaj je ‘čisto’ in kaj ‘umazano’, z drugimi besedami, vključijo se v spolno vzgojo,” trdi WHO. Zato naj bi se malčkom v izobraževalnih ustanovah med drugim podajale vsebine, kot so ‘užitek in ugodje ob dotikanju lastnega telesa’, ‘odkrivanje lastnega telesa in lastnih genitalij’, ‘spolni občutki (bližina, uživanje, vznemirjenje)’. Malčke bi morali poučiti tudi o samozadovoljevanju. To naj bi bili “minimalni standardi, ki jih mora zajemati spolna vzgoja”.

Seksualizacija otrok naletela na odpor
Standardi WHO nadalje priporočajo, da se otroke, stare od štiri do šest let, spodbuja, da se “pogovarjajo o spolnih zadevah”, potrebno jih je tudi naučiti veščin za “pridobivanje zavesti o spolni identiteti”. Otroke med 9 in 12 leti naj bi poučevali o “užitku, samozadovoljevanju, orgazmu”, “sprejemljivem seksu”, “istospolni ljubezni” in kako “prevzeti odgovornost v zvezi za varne in prijetne spolne izkušnje zase in za druge”. Standardi WHO za spolno vzgojo v Evropi so bili prvič objavljeni leta 2010. V nekaterih državah, kot je Velika Britanija, pa so po poročanju več britanskih medijev nedavno vzbudili ostro nasprotovanje dela politike in organizacij staršev, zaskrbljenih zaradi seksualizacije otrok.

Foto: epa

Nekateri kritiki vidijo v teh priporočilih spodkopavanje obstoječih načel zaščite otrok, kar gre v prid naraščajočemu pritisku po legalizaciji pedofilije. WHO pozivajo, naj smernice o spolni vzgoji otrok takoj umakne, vlade držav pa naj se od njih distancirajo oziroma preprečijo njihovo širjenje v vrtce in šole.

Medtem pa je WHO sporočila, da kljub negativnemu odzivu vztraja pri svojih smernicah glede spolne vzgoje otrok. Kako je v Sloveniji glede upoštevanja priporočil WHO o spolni vzgoji otrok in ali se bo tudi Slovenija po vzgledu Velike Britanije distancirala od omenjenih ‘standardov’ ali pa jih nemara celo že distibuira po vrtcih in šolah, smo vprašali pristojna ministrstva. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

Normalizacija pedofilije
Na domači strani prisluhni.si z Biserko je Predrag Tasić objavil daljši ekspoze o pedofilskih težnjah sodobnih političnih in ideoloških elit ter umazani praksi, ki se dogaja pred našimi očmi. Prav tako začne z zloglasnimi smernicami WHO, ki pravijo naslednje: “Majhni otroci so spolna bitja, ki morajo imeti spolne partnerje in čim prej začeti s seksom. Zato morajo vrtci in osnovne šole otroke naučiti razvijati poželenja in spolno željo, se učiti masturbacije, graditi istospolne odnose, uporabljati spletno pornografijo in se učiti različnih spolnih tehnik, kot je oralni seks …”

Opozarja, da nekateri viri navajajo, da je bil na Nizozemskem v rabi t. i. priročnik za pedofile, ki je podrobno opisoval, kako izvajati spolne zlorabe nad otroki in kako se izogniti kazenskemu pregonu. “Priročnik” je sprožil številne kontroverze in kritike, šele po večletnem pritisku javnosti so ga uradno prepovedali.

Omenja se tudi, da mednarodni pravni odbor in program UNAIDS pozivata k dekriminalizaciji spolnih odnosov odraslih oseb z otroki, če naj bi bili otroci sposobni privolitve. Takšni pozivi sicer na zahodu niso nič novega sploh v levičarsko-akivističnih političnih krogih.

Vsiljevanje homoseksualnosti?
Avtor opozarja, da je “pomembni cilj pedagoškega in šolskega programa na tako imenovanem kolektivnem zahodu, da se spodbuja majhne otroke k homoseksualnosti. Tako je v omenjenem dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije o standardih za spolno vzgojo na strani 40 šolam priporočeno, naj štiriletnike poučujejo o “istospolnih odnosih”. Na strani 44 istega vira je je vzgojiteljem naročeno, naj devetletnike poučijo o “prijateljstvu in ljubezni do ljudi istega spola”.

Kje se skriva razlog?
Mnogi, ki berejo te vrstice, se sprašujejo, v čem je motiv elit, da se tako zavržno spravljajo na najranljivejše v družbi in jih želijo spolno pohabiti. Avtor meni, da je končni cilj globalnih zarotnikov “zlata milijarda”, torej čim manj otrok, čim več homoseksualcev in čim več poneumljanja odraslih oseb, ki so pripravljene za “ideale” takšnega zahoda umirati v vojnah. In ob tem seveda na volitvah izbirajo tiste politike, ki jim to omogočajo v obliki prispodobe srečnega življenja v sodobnih demokratičnih družbah na zahodu.

“Za to žalostno usodo otrok v prihodnosti, ki ji vse hitreje tečemo naproti, pa niso krivi v prvi vrsti plenilci, ki so vedno bili in bodo, meni avtor, ampak predvsem starši, učitelji, mediji, vlade in seveda svetovne ustanove, kot sta omenjena OZN in Svetovna zdravstvena organizacija, ki jim starši zaupajo. Žal tudi številne druge mednarodne ustanove, ki naj bi varovale otroke kot nemočna in šibkejša bitja v odnosu do odraslih, delujejo ravno nasprotno, kar pomeni, da skušajo s širjenjem filozofije in predpisov obvarovati plenilce in ne otroke!” opozarja avtor.

Tudi v Sloveniji
Spomnimo – pedofilske težnje novih levih elit pa niso nič nenavadnega tudi doma. Na Twitterju je pred dvema letoma završalo ob opozorilu enega od staršev, ki je v otroški reviji Kekec opazil zgodbo o zlorabi otrok. Kekec je sicer osrednja in edina slovenska otroška literarna revija za učence od 2. do 5. razreda osnovnih šol. A če jo prebiramo, najdemo tudi zgodbo z naslovom Lepi striček, ki govori, ne boste verjeli, o pedofiliji in je napisana tako, kot piše ena od uporabnic Twiterja, da če otrok to sam bere, je zgodba voda na mlin pedofilom. Nikjer ni niti nakazano, kaj šele naravnanost povedano, da je to, kar tip počne, nekaj zavržnega. Vse ostane med deklico (njenimi občutki nelagodja) in “stričkom” (mami se teh zadev ne pove).

Eklatanten opis pedofilije v otroški reviji

Spomnimo, da je Slovenijo pred 12 leti razburkala odločitev, da se v izbor čtiv za bralno značko uvrsti tudi knjiga Vitala Mala Napačna odločitev, ki eksplicitno (nekateri bi rekli pornografsko) opisuje spolne aktivnosti med mladoletniki in odraslimi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine