Mirna tranzicija moči, mantra ki spremlja ameriško politiko še iz čas hladne vojne. Do nedavno je bila to mantra, ki sta jo spoštovali obe strani, tako republikanci kot tudi demokrati. A s prihodom Baracka Obame v Belo hišo se je to spremenilo. V Belo hišo je namreč z Obamo prišel tudi “chicaški način opravljanja stvari”, in še preden je Trump prvič zakorakal v Belo hišo, je Obamova administracija takrat bodočemu ameriškemu predsedniku napovedala totalno vojno. Prva žrtev te vojne je postal general Michael Flynn, ki se je odločil očistiti Avgijev hlev v katerem so se zaredile ameriške obveščevalne službe.
Pred kratkim je na podlagi knjige raziskovalnega novinarja Leeja Smitha The Plot Against the President izšel istoimenski dokumentarec (v prevodu Zarota proti predsedniku), v režiji Amande Milius.
Začelo se je leta 2016, v času predsedniške kampanje, še pred samo izvolitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Obamova administracija je prisluškovala članom Trumpove predsedniške kampanje z namenom, da bi našli karkoli spornega. Že to je samo po sebi škandalozno, ameriške obveščevalne službe, ki naj bi se ukvarjale s sovražniki po svetu, so vse svoje moči naperile proti strankarskim nasprotnikom demokratov. A tu se zgodba šele začne.
Laži, zavajanja, sprenevedanja, so postali del običajnega delovanja operativcev globoke države, osrednji mediji pa so njihove laži goltali in ponavljali, žejni kakršnihkoli informacij s katerimi bi lahko napadli Trumpa, ki jim je po zmagi na predsedniških volitvah postal največji trn v peti.
Prave preiskave na podlagi lažnih dosjejev
Če so sprva želeli zgolj očrniti Trumpa, je to po volitvah preraslo v nekaj več. Sled denarja v zvezi z izmišljenim dosjejem britanskega obveščevalnega operativca Christopherja Steela pa je vodila vse do demokratske stranke in kampanje Hillary Clinton. Obamovi kadri so nato te lažne trditve sodniku predstavili kot dokaz ruske naveze s katero so utemeljili pridobitev naloga za prisluškovanje Trumpovi kampanji. A to je bila zgolj ena izmed puščic napada na Trumpa še preden je sploh stopil v Belo hišo.
Drugi napad je bil preko generala Michaela Flynna. Flynna so zaradi pričanja pred senatom v 2015, ko je proti navodilom Obamovih nastavljencev povedal resnico, da ISIS ni nikakor poražen, temveč se je prilagodil novim okoliščinam in predstavlja največjo grožnjo Ameriki, poslali v zgodnji pokoj.
Ko se je Trump po zmagi na volitvah prvič v Beli hiši sestal s tedanjim predsednikom Obamo, mu je slednji priporočil, naj ne posluša drugih ljudi, koga naj imenuje na kak položaj, z izjemo Michaela Flynna, je povedal nekdanji vodja Trumpove predsedniške kampanje Corey Lewandowski. Ko se je Trump vrnil v New York je Lewandovskega vprašal na kateri položaj nameravajo postaviti Flynna, Lewandovski je odvrnil, da na katerikoli položaj se predsednik Trump odloči. Trump je prepoznal Flynnovo kvaliteto in ga vpoklical za svojega svetovalca za nacionalno varnost.
Flynn celotni obveščevalni srenji ni bil trn v peti zgolj zaradi tega, ker je pred senatom opozoril na nevarnost, ki jo je v letu 2015 še vedno predstavljal ISIS. V vojni prekaljeni general je namreč na terenu na bližnjem vzhodu poskrbel za tako rekoč revolucijo glede obdelave podatkov, pridobljenih na terenu. Ti se več niso posredovali nazaj v ZDA, kjer bi obveščevalne službe na njih sedele in premlevale kaj točno kaj pomeni, temveč je odločanje prepustil operativcem na terenu, saj se je zavedal, da so pridobljeni podatki najbolj uporabni, ko so “sveži”. S Flynnom ob predsedniku Trumpu bi dejansko prišlo do prepotrebnega nadzora ameriških obveščevalnih služb, za katere se zdi, da so v zadnjih letih postale same sebi namen. Namesto da bi se ukvarjale z zunanjimi sovražniki, se posvečajo političnim nasprotnikom demokratov.
Globoka država ne pozna milosti
Pomembno vlogo pri širjenju laži pa je imel tudi demokratski kongresnik Adam Schiff, ki je na podlagi mesta v Komisiji za nadzor obveščevalnih služb (House Intelligence Comittee) medijem prodajal pravljice o ruskem vmešavanju v ameriške volitve in sodelovanju Trumpove kampanje z Rusi. Vedno, ko bi od njega terjali dokaze, bi se skliceval na tajnost. Koliko so demokrati v resnici spoštovali tajnost informacij, pove dejstvo, da so pri Washington Postu v lasti milijarderja Jeffa Bezosa objavili prepis pogovorov med Flynnom in Rusi do katerih ni imel dostop niti Flynn. Pogovori so bili del normalnega delovanja v času prehodnega obdobja do Trumpovega vstopa v Belo hišo. Enako so počeli tudi Obamovi kadri, ko so prevzeli vajeti po administraciji Georga W. Busha.
V vse skupaj se je vmešal še FBI, ki je spet na podlagi istih laži, ki so jih lansirali demokrati, več let preiskoval Trumpove povezave z Rusijo, od katerih ni bilo nič. V tem času so od Flynna uspeli izsiliti odstop, njegov naslednik, pa je v kratkem našel dokaze, da je Obamova administracija sledila vsem članom Trumpove predsedniške kampanje. Flynna so tako dolgo mrcvarili, da je bil prisiljen priznati krivdo za nekaj česar ni storil, saj bi v nasprotnem primeru nadaljevali sodne postopke, zaradi ničesar proti njegovem sinu, ki je bil zaradi sodnih stroškov že prisiljen prodati hišo.
Pokvarjenost globoke države ne pozna meja. Kakor pričajo tudi številni drugi v dokumentarcu, so agenti globoke države v svojih naporih, da bi zaščitili svoje interese, pripravljeni iti preko trupel, uničiti življenja nedolžnih ljudi in očrniti vsakogar, ki jim stopi na prste. Več sogovornikov je povedalo, da je včasih bilo normalno, da so se politiki v oglasih napadali, zdaj ni milosti za nikogar. Pa četudi gre samo za navadnega uslužbenca. Dokumentarec The Plot Against the President je vsekakor vreden ogleda.
Ivan Šokić/Nova24TV
