Piše: Mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
Znanstveno dokazano dejstvo je, da je rodnost kulturno oz. religiozno pogojena. Zahodna civilizacija se sooča s padcem rodnosti, kar je posledica razvoja na Zahodu po drugi svetovni vojni. Na drugi strani pa je rodnost v islamski civilizaciji večja, kot je bila kadarkoli prej. Glede na to, da v EU derejo milijoni islamskih migrantov, bi v EU do »obrata« prebivalstva vsekakor lahko prišlo.
Nemški ekonomist in sociolog Max Weber je daljnega leta 1905 objavil knjigo z naslovom Protestantska etika in duh kapitalizma. V njej je utemeljeval, da so protestantski predeli v Nemčiji bogatejši kot katoliški zaradi religiozne pogojenosti rodnosti. Katoličani so bili revnejši, ker so imeli več otrok, saj je bila njihova religiozna maksima: Imej toliko otrok, kolikor ti jih Bog da. Torej je bilo v tedanjem katolištvu kakršnokoli omejevanje rojstev tabu oz. greh. Protestanti pa so živeli v skladu z maksimo: Imej toliko otrok, kolikor jih lahko preživiš. In tako so se izognili revščini, ki jo prinese veliko lačnih ust v družini. Z modernizacijo in s specifičnim kulturnim razvojem pa je v zadnjem stoletju – še posebej po iznajdbi in uvedbi kontracepcijske tablete leta 1960 – povsod na Zahodu rodnost strmoglavila.
V Evropi poznamo tudi zgodovinski lokalni »obrat« prebivalstva, ki je bil kulturno pogojen. Na Kosovu so imeli Srbi nekoč veliko večino, a so v le nekaj stoletjih in še posebej v desetletjih po drugi svetovni vojni postali večina na Kosovu Albanci. Res je, da je bilo nekaj selitev, še posebej v času velike turške vojne konec 17. stoletja, toda odseljevali in priseljevali so se tako Srbi kot Albanci, tako da migracijski valovi na večinsko etnično sliko Kosova niso vplivali. Vplivala pa je kultura. Albanci so imeli bistveno večjo rodnost od Srbov, ki jo je pogojevala njihova kultura. Po drugi svetovni vojni, ko ni bilo več veliko smrti iz zdravstvenih razlogov in nobenih smrti več zaradi lakote, se je kulturno pogojena razlika v rodnosti na Kosovu še povečala in Albanci, ki so bili nekoč kosovska manjšina, so postali velika večina.
Ali bomo imeli v EU »obrat« prebivalstva?
Vse zapisano kaže na to, da ni nemogoče, da bi se podoben »obrat« prebivalstva zgodil tudi v Evropski uniji. Razlog za to je množično priseljevanje prebivalstva iz predvsem muslimanskih afriških in azijskih držav v Evropo. V pričujočem članku bomo opozorili na razloge, zakaj rodnost na Zahodu pada, v islamski civilizaciji pa raste. Prvi razlog je gotovo zahodna medicina in pridelava hrane, zaradi katere je smrtnost otrok v islamski civilizaciji – tako kot na Zahodu – v primerjavi s pred sto in več leti ekstremno manjša. Nekoč je ogromno otrok umiralo zaradi lakote in bolezni, a danes na srečo ni več tako. Drugi razlog pa je kulturna in tudi religiozna razlika med Zahodom in islamsko civilizacijo, zaradi katere na Zahodu rodnost pada, v islamski civilizaciji pa raste. Gre za ekstremno razliko v mentaliteti, ki jo bomo ponazorili na primeru tipične Zahodnjakinje in tipične pripadnice islamske civilizacije. Vzeli bomo primer Palestinke, ker naj bi imeli Palestinci srednje visoko rodnost v islamski civilizaciji.
Palestinka in rodnost
Tipična Palestinka (v predvojni Gazi ali na Zahodnem bregu) živi v izrazito patriarhalni družbi, v katerih je rodnost večja. Socialni pritiski nanjo, da bi se omožila in imela otroke že mlada, so veliki: pritiskajo starši in drugi sorodniki, znanke in prijateljice. Mlajša je ženska, ko začne rojevati, več otrok lahko ima. Poleg tega je nosečnost v višji starosti povezana s spontanim splavom. Izobrazba med Palestinkami je v primerjavi z ženskami v drugih islamskih državah izredno visoka, kar bi pomenilo, da bi to moralo zavirati rodnost. Toda palestinske šole so del sistematičnega odpora proti Izraelu, kar pomeni, da so šole uporabljene za indoktrinacijo otrok. Šole tipični Palestinki sporočajo, naj rojeva čim več otrok, ki bodo borci za osvoboditev izpod Izraela. Palestinke skoraj nikoli niso na odločevalskih ali vodilnih položajih, ampak so bolj usmerjene v družinsko življenje, kar pomeni, da je tipična Palestinka bolj nagnjena k temu, da bi imela več otrok. Zakonski spolni odnosi v islamskem svetu so bistveno pogostejši kot na Zahodu, kar prav tako pripomore k višji rodnosti. Ekonomska blaginja med Palestinci je relativno slaba. In manjša ekonomska blaginja pomeni večjo rodnost. Zaradi manjše blaginje tipična Palestinka nima težav s čezmerno telesno težo, kar prav tako ugodno vpliva na rodnost. V islamu je uživanje alkohola greh. In povečano pitje alkohola zavira rodnost. Čeprav islam ne prepoveduje kontracepcije, pa je njena uporaba v islamskem svetu relativno majhna oz. redka, tipična Palestinka je torej ne uporablja. Povprečni muslimani, še posebej Palestinci, so bistveno bolj religiozni kot povprečni Zahodnjaki. In tisti ljudje, ki so bolj religiozni, imajo več otrok. Islam je nenaklonjen abortusu, razen (v nekaterih državah) v okoliščinah, ko je ogroženo življenje nosečnice. Na palestinskih ozemljih je abortus prepovedan. Povsod v islamu so prepovedani tudi zunajzakonski spolni odnosi, kar pomeni, da tam hedonizma v tej smeri praviloma ni, torej odpade eden najpomembnejših razlogov za abortus. Spričo navedenega ni nič nenavadnega, da je rodnost na palestinskih ozemljih (in splošno v islamski civilizaciji) visoka.
Zahodnjakinja in rodnost
Tipična Zahodnjakinja živi v vse bolj radikalizirani feministični družbi. Posledično je izpostavljena medijskim pritiskom, naj doseže visoko izobrazbo in poskuša uspeti v karieri. Zato tipična Zahodnjakinja, ki je visoko izobražena, kariero postavlja pred družino, kar pomeni, da v otrocih vidi večjo ali manjšo oviro. Zato se za otroke odloči (pre)pozno, ko je njena plodnost slabša in so spontani splavi pogosti. K temu pripomorejo tudi pogoste težave tipične Zahodnjakinje s čezmerno telesno težo kot posledico visoke ekonomske blaginje na Zahodu, ki prav tako znižuje rodnost. Če sploh zanosi in donosi, tipična Zahodnjakinja veliko otrok ne bo imela. Na drugi strani se zaradi histerije glede podnebnih sprememb na Zahodu uveljavlja mnenje, da je bolje, da moški in ženske otrok sploh nimajo. Če pa že, naj jih posvojijo. To vsekakor še bolj načenja rodnost na Zahodu. Zaradi radikalno feministične reklame se »emancipirana« tipična Zahodnjakinja spušča v zunajzakonske odnose, uporablja kontracepcijo, ki je je na Zahodu v izobilju na vsakem koraku, in se zlahka odloči za abortus, ki na Zahodu v nekaterih levičarskih medijsko zelo glasnih krogih velja celo za plemenito dejanje, saj naj bi bil opravljeni abortus znak ženske emancipacije. Na drugi strani po poroki na Zahodu pogostost spolnih odnosov močno upade. Tipična Zahodnjakinja z moškim, ki si ga izbere za stalnega (zakonskega) partnerja, ne ostane vse življenje, ampak prej ali slej zahteva ločitev. K temu pripomore tudi radikalna feministična propaganda, ki s svojo pravljico o toksični patriarhalnosti zahodne civilizacije v resnici (ne)hote demonizira moške posameznike. Razdrto družinsko okolje slabo vpliva na otroke, ki si povratno ne želijo, da bi njihovi otroci doživljali bolečine razhoda staršev, zato se za rojevanje pogosto ne odločijo. Tipična Zahodnjakinja je ateistka ali pa ima zelo nizko stopnjo religioznosti, zaradi česar ne čuti religiozne »spodbude«, da bi imela otroke. Namesto tega je nagnjena k vsestranskemu hedonizmu. Tipična Zahodnjakinja posledično raje nima otrok, ker bi imela manj časa in denarja za uživaško življenje, v okviru katerega pogosto uživa alkohol, kar prav tako znižuje rodnost.
