Witold Pilecki: poljski heroj, ki se je prostovoljno dal zapreti v Auschwitz, po vojni pa so ga komunisti vseeno ubili

V ponedeljek je minilo 108 let od rojstva Witolda Pileckega, ene najzanimivejših zgodovinskih osebnosti poljske narodnosti iz obdobja med 2. svetovno vojno. Na začetku vojne, ko so le redki vedeli, kaj se dogaja za ogradami zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, se je namreč ravno Pilecki prostovoljno odločil, da ga zaprejo v to taborišče. Glavni cilj njegove prostovoljne internacije je bil zbrati obveščevalne podatke o delovanju tega, kot se je kasneje izkazalo, uničevalnega taborišča.

 

Witold Pilecki je bil rezervni častnik v poljski vojski, rojen 13. maja 1901 v Olonetsu v Rusiji. Med 2. svetovno vojno se je kot član poljskega odporniškega gibanja odločil, da bo sodeloval v tajni misiji, v okviru katere bo kot prostovoljec zaprt v zloglasnem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Po poročanju spletnega portala Marina Amaral je bil glavni cilj njegove prostovoljne internacije zbrati obveščevalne podatke o delovanju tega taborišča.

Pielecki se je proti Nemcem boril že leta 1939, ko so ti napadli Poljsko. Po porazu Poljske je začel s svojim aktivnim sodelovanjem v poljskem odporniškem gibanju. Po odločitvi za prostovoljno internacijo v taborišču Auschwitz je kmalu dočakal priložnost, ki mu je omogočila, da so ga v omenjeno taborišče tudi zares zaprli. 19. septembra 1940 je tako namerno vstopil na območje Varšave, kjer je nemška vojska izvajala množične racije poljskih civilistov. Nemci so priprli 2.000 civilistov, vključno s Pileckim. Po dveh dneh pridržanja v nekdanji vojašnici je bil Pilecki poslan v Auschwitz. Ker je s seboj nosil lažne dokumente, so ga registrirali pod imenom Tomasz Serafiński. Dodeljena mu je bila zaporniška številka 4859.

Za ogradami uničevalnega taborišča v Auschwitzu

Kmalu po prihodu v taborišče je Pilecki ugotovil, da gre v Auschwitzu za koncentracijsko taborišče za masovno iztrebljanje ljudi. Že jeseni leta 1940 je znotraj taborišča organiziral Zvezo vojaških organizacij (Związek Organizacji Wojskowej ali ZOW). Informacije o delovanju taborišča, ki jih je poljskim oblastem največkrat posredoval, ko je delal zunaj ograde taborišča, so v času njegove internacije postajale vse bolj grozljive. Poročila o dovozih Judov iz vse Evrope, ubojih v plinskih komorah, smrtonosnih injekcijah, sežigu trupel v krematoriju ter drugih podrobnostih delovanja taborišča so bila tako pretresljiva, da jim sprva celo nekateri Poljaki niso verjeli. Kmalu se je tudi Pilecki sam zbal za svoje življenje in je začel snovati načrt za pobeg. Uspel mu je v noči s 26. na 27. april 1943, ko je pobegnil skozi vrata pekarne, skupaj s še dvema taboriščnikoma, Edwardom Ciesielskim in Janom Redzejem.

Žrtev komunističnega nasilja

Po pobegu se je Pilecki pridružil poljski vojski in napisal prvo uradno poročilo o taborišču Auschwitz, leta 1945 pa je postal sodelavec poljske tajne policije, ki je bila prozahodno usmerjena. Slednje ni bilo pogodu poljskim komunističnim oblastem, zaradi česar so Pileckega 8. maja 1947 aretirali agenti ministrstva za javno varnost (Ministerstwo Bezpieczeństwa Publicznego or MBP). Zatem so ga večkrat mučili, vendar komunistom kljub temu ni izdal nobenih občutljivih informacij. Obtožili so ga vohunjenja. 15. maja 1948 je bil skupaj s tremi soobtoženimi obsojen na smrt. Ubit je bil 25. maja 1948 v zaporu Mokotów. V nadaljevanju so poljske komunistične oblasti prepovedale omembo njegovega imena, zaradi česar je bil izbrisan iz vseh javnih evidenc.

M. D.