Piše: T. B. (Nova24tv)
Sporočila, ki so jih v Evropski ljudski stranki poslali iz zagrebškega hotela Westin, načeloma lahko – vsaj začasno – pomirijo vse tiste, ki že mesece opozarjajo na pomanjkanje resnosti in odločnosti Evropske unije v globalnih pretresih današnjega časa. Dogodka se je udeležil tudi nekdanji slovenski premier Janez Janša.
Dvodnevno neformalno srečanje voditeljev Evropske ljudske stranke (EPP), največje evropske politične skupine, se je v petek začelo v Zagrebu v hotelu Westin na povabilo predsednika Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) in hrvaške vlade Andreja Plenkovića ter predsednika EPP Manfreda Webra.
Manfred Weber, ki mu leta 2019 ni uspelo postati predsednik Evropske komisije, je takratno razočaranje nad sistemom vodečih kandidatov (Spitzenkandidat) uspešno ublažil z vodenjem največje politične skupine v Evropskem parlamentu – Evropske ljudske stranke (EPP). Ta ideološko združuje tudi hrvaško HDZ. Iz Zagreba, kjer je potekalo dvodnevno srečanje ob 50. obletnici EPP, je Weber sporočil, da skupina aktivno dela na boljši izvedbi Lizbonske pogodbe, ki velja za nekakšno ustavo Evropske unije. Cilj je okrepiti položaj EU v nastajajočem mednarodnem redu.
Eden njegovih ključnih poudarkov je bila 7. točka 42. člena Lizbonske pogodbe. “Ta točka veliko natančneje opredeljuje klavzulo o vzajemni obrambi in solidarnosti držav članic v primeru agresije kot celo člen 5 Nata,” je pojasnil na novinarski konferenci. “Vendar še vedno ni dovolj jasno določeno, kako in v kolikšnem času moramo ukrepati. To je treba nujno urediti.” Weber se je zahvalil gostitelju, hrvaškemu premieru Andreju Plenkoviću, ker je ob jubileju najmočnejše evropske politične družine odprl vrata k boljšemu delovanju Unije, poroča Jutarnji.
Na izziv se je takoj odzval tudi Plenković in priznal, da se postavljajo ključna vprašanja o učinkovitejšem delovanju Evropske unije. Pri odločanju je poudaril, da bi morale države čim pogosteje dosegati soglasje vseh 27 članic, če to ni mogoče, pa vsaj 26 – in ne bistveno manj. Čeprav ni izrecno omenil nobene države, je jasno, da je mislil na vse večjo utrujenost evropskih voditeljev zaradi stalnih ovir, ki jih povzroča madžarski premier Viktor Orbán pri iskanju soglasja.
Pozitivno je, da se voditelji tokrat niso osredotočili le na obrambo – o tem so že obsežno razpravljali na nedavnih srečanjih EU in Nata –, temveč so dali prednost izboljšanju obstoječih postopkov odločanja, ki so na voljo, a se jih premalo učinkovito uporablja.
Evropska ljudska stranka trenutno predstavlja močno silo: med 27 državami članicami vodi kar 13 vlad, obenem pa obvladuje tri od petih ključnih institucij EU. Dejstvo, da so prav uradniki iz te skupine – ki držijo večino vzvodov moči – končno prepoznali inertnost in počasnost največjega trgovinskega bloka na svetu s skoraj 450 milijoni prebivalcev, vliva resnično upanje na spremembe. In to je nedvomno dobra novica.
Janša: odprta kritična razprava
Na srečanju so bili uzpostavljeni tudi drugi ključni izzivi: demografske spremembe in energetska neodvisnost, kar pa je ob dogodku poudaril tudi nekdanji premier Janez Janša, ki je na X zapisal: “Demografija, družina, draginja, energija, debirokratizacija, proračun EU 2027-35, varnost meja, globalni izzivi. Odprta kritična razprava, veliko koristnih informacij. Zahvale Andreju Plenkoviću za dobro organizacijo in gostoljubje. #Eppleaders #Zagreb @EPP”
Srečanje v Zagrebu tako nakazuje, da se Evropska unija pod vodstvom EPP resno pripravlja na prihodnost – z večjo hitrostjo, jasnostjo in enotnostjo.
