Desničarski kandidat Ivan Duque je dobil največ glasov na nedeljskih predsedniških volitvah v Kolumbiji, vendar premalo za zmago v prvem krogu. Duque je po večini preštetih glasovnic dobil okrog 40 odstotkov glasov, nekdanji gverilec levičarskega gibanja M-19 Gustavo Petro, s katerim se bo pomeril v drugem krogu, pa okrog 25 odstotkov.
41-letni senator Duque je odločen nasprotnik mirovnega sporazuma med kolumbijsko vlado in gibanjem Farc ter napoveduje spremembe sporazuma, zaradi katerega je predsednik Juan Manuel Santos dobil Nobelovo nagrado za mir. Drugi krog volitev bo 17. junija.
Santos je po poročanju AFP pohvalil mirno, varno in gladko izvedbo volitev po dolgih desetletjih. To so bile prve volitve po pol stoletja brez grožnje Farc, ki je po sporazumu iz leta 2016 sedaj politična stranka, vendar ima v državnem kongresu le deset sedežev, kolikor ji pripada po mirovnem sporazumu.
Mirovni sporazum je razdelil kolumbijsko družbo in to je tudi razlog, da je Duque dobil največ podpore v prvem krogu, saj je obljubljal, da bo sporazum spremenil, ker je preveč prizanesljiv do nekdanjih upornikov. Njegov tekmec v drugem krogu pa bo nekdanji vodja upornikov, 58-letni Petro, ki želi Kolumbijo brez sovraštva in maščevalnosti, manj neenakosti v družbi in konec korupcije.
Boj proti korupciji napoveduje tudi Duque, vendar namerava najprej poskrbeti za to, da bodo uporniki, ki so izvršili zločine, ustrezno kaznovani. Med kampanjo je opozarjal, da bo Petro Kolumbijo s svojim levičarstvom potisnil v brezno, v katerem je danes sosednja Venezuela.
Duque ima podporo stranke demokratičnega centra nekdanjega predsednika države Alvara Uribeja, ki je na parlamentarnih volitvah marca osvojila večino v kolumbijskem kongresu.
Uribe je stranko ustanovil leta 2013 zaradi Santosovih prizadevanj za mirovni sporazum z levičarskimi uporniki. Tako kot Santos pa tudi Uribe v skladu z ustavo ne sme kandidirati za tretji mandat.
Drugi krog volitev v Kolumbiji bo tako referendum o mirovnem sporazumu med Santosom in levičarskimi uporniki, ki je končal 52 let državljanske vojne z 260.000 mrtvimi, 83.000 pogrešanimi in 7,4 milijona ljudi, pregnanih z domov.
Sredinski kandidat Sergio Fajardo je na nedeljskih volitvah dobil okrog 24 odstotkov glasov, konservativni kandidat German Vargas Lleras pa okrog sedem odstotkov.
