Dogovor ameriškega predsednika Donalda Trumpa in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je nedvomno izboljšal vzdušje v odnosih EU in ZDA, ni pa nikakršnih jamstev, da bo uresničen. Odpira tudi ogromno vprašanj o izvedljivosti obljubljenega, zlasti o tem, kako bo EU od ZDA kupovala več soje in utekočinjenega zemeljskega plina.
“Ne bi se smeli vesti zmagoslavno, a to je najboljši rezultat, ki smo si ga lahko zamišljali,” zatrjujejo viri pri EU, ki so bili blizu pogovorom v Washingtonu. “Gremo v pozitivno smer, a nič ni vklesano v kamen. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Veliko se lahko zgodi (…). V politiki je en teden zelo dolgo obdobje,” priznavajo ob tem.
O vprašanju zaupanja med EU in ZDA, ki ga je močno načelo Trumpovo vedenje, pri čemer bode v oči nedavni komentar, da je EU zaradi trgovinskega izkoriščanja ZDA “sovražnica”, neuradni viri pravijo, da je med Junckerjem in Trumpom “dobra kemija” in da ameriški predsednik spoštuje šefa komisije.
A jamstev ni nobenih. Glede ključnega vprašanja – uvedbe novih carin na uvoz evropskih avtomobilov -, ki je vreden več kot 50 milijard evrov na leto, ima EU zgolj Trumpovo besedo, da ne namerava uvesti dodatnih carin na avtomobile. “Kako bo to izpeljal v domačem političnem procesu, ne vemo,” pravijo viri.
Vprašanje carin na avtomobile sicer v skupni izjavi ni izrecno omenjeno. EU se opira na stavek, da “medtem ko si bosta strani prizadevali uresničiti, za kar sta se dogovorili, ne bosta ukrepali v nasprotju z duhom dogovora, razen če katera od strani prekine pogajanja”.
EU in ZDA sta se sicer odgovorili, da si bosta prizadevali za dogovor v smeri ničelnih carin, necarinskih dajatev in subvencij za industrijske izdelke z izjemo avtomobilov. Kako se bosta lotili vprašanja carin na avtomobile, za zdaj ni jasno.
Trumpa sicer jezi, da na uvoz ameriških avtomobilov v Evropo veljajo desetodstotne carine, na uvoz evropskih v ZDA pa 2,5-odstotne. V EU na te kritike odgovarjajo, da pa uveljavljajo ZDA visoke, 25-odstotne uvozne carine na lahke tovornjake, ki jih je leta 1964 uvedel predsednik Lyndon Johnson kot povračilni ukrep na nemške in francoske carine na ameriške piščance.
Ogromno odprtih vprašanj je tudi v povezavi s tistimi deli dogovora, ki so izrecno omenjeni v skupni izjavi, na primer v povezavi s sojo in utekočinjenim plinom. Trump je po srečanju tvitnil: “Predstavniki EU so mi povedali, da bodo takoj začeli kupovati sojo od naših odličnih kmetov. Kupovali bodo tudi ogromno utekočinjenega plina.”
Še najbolj živahno razpravo je sprožila soja, zlasti vprašanje, kako je lahko Juncker obljubil, da bo EU kupovala več soje. Viri pojasnjujejo, da bodo seveda še naprej veljali tržni pogoji in da se EU ne bo preobrazila v “sovjetsko gospodarstvo”, a da EU preprosto potrebuje več soje, ki je pomemben vir proteinov za krmo živali, ker je sama zaradi podnebnih omejitev ne more pridelovati.
Iz ZDA trenutno prihaja tretjina soje, ki jo uvaža EU. Cena ameriške soje je po kitajskih povračilnih ukrepih zaradi ameriških carin padla za približno 15 odstotkov, zato je sedaj cenovno ugodna v primerjavi s sojo iz Brazilije in Argentine, ki sta poleg ZDA glavni pridelovalki te stročnice. Tržni razlogi so tisti, zaradi katerih bo EU uvažala več ameriške soje, zatrjujejo v Bruslju.
Podobno vprašanje kot pri soji se odpira tudi v povezavi z obljubo glede utekočinjenega plina. “EU želi uvažati več utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA in tako diverzificirati oskrbo z energijo,” piše v skupni izjavi. EU se ni k ničemur zavezala, gre za izjavo o nameri, pojasnjujejo neuradni viri.
Dogovor Junckerja in Trumpa v veliki meri temelji na ponudbi ZDA, ki so jo na majskem srečanju v Sofiji dorekli voditelji EU. Manjka odprtje javnega naročanja. V Bruslju pojasnjujejo, da tega vprašanja, ki je za Američane izjemno občutljivo, ni bilo mogoče vključiti, saj bi v tem primeru zahtevali, da se strani pogajata tudi o kmetijstvu, česar pa EU noče.
EU je sicer ob sprejetju te ponudbe zatrjevala, da se z ZDA nikakor ne bo pogajala s pištolo, uperjeno v sence. Ponudba je bila mišljena za primer, da ZDA ne uvedejo dodatnih carin na jeklo in aluminij. Te carine so zdaj realnost. Trump ni obljubil, da jih bo odpravil. V skupni izjavi piše le, da “želijo rešiti vprašanje carin na jeklo in aluminij ter povračilnih carin”.
Dogovor, nakazan v skupni izjavi Trumpa in Junckerja, naj bi uresničila posebna “izvršna delovna skupina najtesnejših svetovalcev”. Z vzpostavitvijo te skupine naj ne bi izgubljali časa, v 120 dneh naj bi pripravila poročilo. Objava je načrtovana do konca novembra, torej po vmesnih volitvah v ZDA.
V Bruslju tudi izpostavljajo, da načrtovani dogovor o ničelnih carinah na industrijske izdelke z izjemo avtomobilov nikakor ne pomeni “vstajenja” načrtovanega prostotrgovinskega sporazuma, znanega pod okrajšavo TTIP. To ne bo nikakršna oblika TTIP, soja je tudi edini kmetijski proizvod, o katerem se strani pogovarjata, zatrjujejo.
