Finska in Norveška sta Švedski ponudili zdravniško pomoč, saj se njuna soseda sooča z vse hujšim drugim valom koronavirusa, ki je zmogljivosti na intenzivni negi in kadrovsko zmogljivost zdravstvenega osebja pripeljal do skrajnih meja. Švedska sicer formalno še ni zaprosila za pomoč od zunaj, medtem ko so oblasti v Stockholmu že zaprosile za pomoč vojske in za pomoč s strani manj prizadetih regij.
“Uradne prošnje za pomoč nismo prejeli, vendar vsakodnevno ocenjujemo, kako izgleda bolnišnična situacija, in seveda smo pripravljeni pomagati Švedski, če lahko,” je za časopis Svenska Dagbladet povedala Kirsi Varhila, sekretarka na finskem ministrstvu za socialne zadeve in zdravje.
Njena norveška kolegica Maria Jahrmann Bjerke je za državno radiotelevizijo NRK povedala, da so nordijske države sklenile sporazum o sodelovanju, ki omogoča hitro razdeljevanje zdravstvene pomoči. “Če bi se švedski organi obrnili na nas po pomoč, bi bili do nje pozitivno naravnani,” je zatrdila. Norveška in Finska sta doživeli precej blažji prvi in drugi val covida-19 kot Švedska, ki je v Evropi predstavljala izjemo glede izogibanja formalnim zaporam in nošenja zaščitnih mask.
Švedska je v zadnjem mesecu poročala o 1400 smrtnih primerih povezanih s covid v primerjavi z Norveško, ki je poročala o 100 smrtih in Finsko, ki je poročala o 80 smrtih. Švedska poroča o smrtnih primerih drugače kot v preostalih delih Evrope, kar otežuje poznavanje njihovih realnih številk. Analitiki pri Nordea verjamejo, da so številke višje, kot tiste, ki so jih dosegali aprila.
99 odstotkov postelj na intenzivni negi je zasedenih
Iz območja Stockholma so v sredo sporočili, da je kar 99 odstotkov postelj za intenzivno nego zasedenih, medtem ko so zdravstveni sindikati opozorili na veliko število delavcev, ki so prenehali z opravljanjem svojega dela, povečuje se namreč število okužb, hospitalizacij in umrlih. Po poročanju državne radiotelevizije SVT je od začetka pandemije približno 3.600 zdravstvenih delavcev v regiji Stockholma zapustilo regijo, kar je približno 900 več kot v enakem obdobju lani.
Johanna Sandwall iz švedskega nacionalnega odbora za zdravje in blaginjo, je v nedeljo dejala, da Švedska še ne namerava poiskati pomoči pri sosedih. “Razmere v zdravstvu so v nekaterih delih države zelo zaostrene, vendar imamo za zdaj še na voljo zmogljivosti, da zadostimo potrebam,” je dejala. Irene Nilsson Carlsson, višja svetovalka za javno zdravje v upravnem odboru, je za Financial Times povedala: “Skrbijo nas razmere, ne pa tudi, da bo situacija šla izpod nadzora. Na oddelkih za intenzivno nego so napetosti, osebje je preobremenjeno. A zmogljivosti lahko razširimo nad tistimi, ki jih trenutno imamo. Torej ne gre za akutno krizo.”
Švedska je na nacionalni in lokalni ravni poostrila svoja priporočila glede previdnostnih ukrepov, ki se jih morajo držati ljudje, vendar se je izognila zakonskim omejitvam. Gre za strategijo, ki še vedno uživa veliko podporo javnosti. Vlada pripravlja zakon, ki se navezuje na pandemijo, in bi omogočal zapiranje trgovin in omejevanje uporabe javnega prevoza, vendar ta ne bo stopil v veljavo pred sredino marca.
Državni epidemiolog Anders Tegnell je spomladi večkrat dejal, da bo Stockholm kmalu dosegel čredno imuniteto, vendar je bil v drugem valu ponovno močno prizadet. Bjorn Eriksson, direktor za zdravstveno varstvo v Stockholmu, je ta teden dejal, da je v regiji prosta le ena postelja za intenzivno nego. “To ni vredno zaradi pijače po koncu dela, božičnega nakupovanja ali spoznavanja ljudi zunaj vašega gospodinjstva. Posledice so grozne.”
Nina Žoher/Nova24TV
