Piše: C.R.
Ruska vojska redno obstreljuje mesto Mariupol, ki živi v humanitarni katastrofi.
Mariupol je danes mesto strahu, smrti in groze, njegovi prebivalci pa nujno potrebujejo evakuacijo in humanitarno pomoč.
Kristina Džolos, ki ji je včeraj uspelo pobegniti iz mesta, ki so ga blokirali ruski teroristi, je na Facebooku napisala, kakšno grozo je preživljala v zadnjih dveh tednih. Kot piše, v Mariupol niso spustili nobenega humanitarnega konvoja, mestne oblasti pa so mesto zapustile. Prebivalci, tudi ona, so ga morali zapustiti na svojo roko, pod streli, se združiti v kolone in na avtomobile nalepiti napise “Otroci”. “Nihče nas ni rešil, rešili smo se sami in Bog,” piše Kristina.
“V mestu ni komunikacije, vode, plina, reševalnih vozil, ljudje z odtrganimi okončinami krvavijo na dvoriščih in nihče jim ne more pomagati, in to so miroljubni ljudje, naši znanci in sorodniki. Mrtve preprosto pokopljejo na kraju samem in njihovi sorodniki jih pozneje ne morejo najti. Najpogosteje se to zgodi med iskanjem vode, med čakanjem na hrano ali med kuhanjem juhe nad ognjem pred blokom,” pravi Kristina. Potrdila je, da meščani res morajo nabirati sneg, ga topiti nad ognju in tako kuhati testenine, ali kar pa še imajo.
“Moja družina je bila v zaklonišču gimnazije dve, pred tremi dnevi je tja priletel izstrelek, nekaj oken je razneslo, žensko je šrapnel zadel v kolk, vso noč je ležala v pritličju gimnazije in prosila naj ji dajo strupa, da ne bi čutila bolečin, nihče pa je ni odpeljal v bolnišnico. Vsak dan in vsako noč je slišati obstreljevanje, žvižge, tresenje zidov in spremljal nas je nenehen strah pred tem, kaj se bo zgodilo,” nadaljuje.
Prebivalka Mariupola opozarja tudi na junaško delo osebja 3. mestne bolnišnice. In dodaja, da so zdaj v Mariupolu ostali njena mati, trije bratje, tašča in tast. “V mestu skoraj ni zaklonišč, ni jih dovolj, ni bunkerjev s prezračevanjem, kvečjemu kletne etaže, v hiši moje mame jih ni. Evakuirati je treba ljudi, ženske, otroke, starejše, zagotoviti avtobuse, zeleni koridor, prosim, uredite vse potrebno!!! Molim za svoje bližnje, vse prebivalce Mariupola in ukrajinske vojake. Sovražnik je prišel k nam in nam ni pustil nobene izbire, vendar ni nič dragocenejšega od človeškega življenja. To se mora končati!!!!!!,” je še zapisala.
V mestu ni ničesar več, samo smrt
Mestne trgovine in lekarne so izropane, ljudje nimajo vode in hrane, mrtvih prebivalcev pa sploh ne odvažajo, saj jih zaradi obstreljevanj ne morejo, zato svetujejo prebivalcem naj odprejo okna in trupla položijo na balkon, nato pa jih odnesejo v bogoslužni dom.
“Zdaj slišim zvok siren in me ni strah, saj v Mariupolu 16 dni ni bilo luči in ko so letala na nas odvrgla bombe, za to nismo niti vedeli, na to nismo bili opozorjeni” dodaja Kristina.
“Ne vem, kaj se bo zgodilo naprej, a molim, da se to ne bi več zgodilo v nobenem mestu v Ukrajini in po svetu ter nobeni družini in materi: Deklica, ki je rodila v bolnišnici, kamor je padel izstrelek, nosečnica, ki je umrla v isti bolnišnici, še preden je rodila, mati, ki se je tresla od strahu in na hodniku ob zvokih tresočih se oken, zidov in letečih izstrelkov pokrivala svojega sina, starec, ki je ostal brez možnosti za preživetje, ranjeni civilisti, ki so umirali v uličnih spopadih,” je še zapisala Kristina.
Bombardirano gledališče – še en zločin RF
Kot je poročal UNIAN, je rusko letalo 16. marca odvrglo bombo na stavbo dramskega gledališča v Mariupolu, kjer se je skrivalo okoli 2000 civilistov. Ruševine so zaprle vhod v protibombno zaklonišče, podatkov o žrtvah zaradi nenehnega obstreljevanja pa še vedno ni. “Rašistične enote so včeraj zvečer namerno in cinično uničile dramsko gledališče v središču Mariupola. Letalo je odvrglo bombo na stavbo, v kateri se je skrivalo več sto mariupolskih civilistov. Obsega tega grozljivega in nečloveškega dejanja še vedno ni mogoče oceniti, saj se obstreljevanje stanovanjskih območij v mestu nadaljuje,” je zapisano v poročilu Oboroženih sil Ukrajine. Kot je poudaril predsednik OSU Donecka Pavlo Kyrylenko, je bilo v času napada v prostorih gledališča več sto civilistov – nosečnic in žensk z otroki, mlajšimi od treh let.
Kmalu po bombardiranju pa so ruska propagandna sredstva začela širiti lažno informacijo, da naj bi bila v stavbi dramskega gledališča baza Azova.
Poleg tega je ruska vojska včeraj obstreljevala kolono vozil, ki so bežala iz Mariupola: med ranjenimi so tudi otroci.
Mesto Mariupol živi pod nenehnim obstreljevanjem, ki je zahtevalo že več tisoč življenj prebivalcev. Evakuacijo in dostavo humanitarne pomoči v mesto blokira ruska vojska in le nekaj tisoč vozil je uspelo zapustiti mesto. Mariupol njuno potrebuje pomoč in prebivalce je treba TAKOJ evakuirati!!!
Vir: UNIAN
