Ste videli, kako so bojkotirali nagovor ruskega zunanjega ministra v Ženevi?

V obeh primerih so diplomati zapustili sobo tik pred začetkom predvajanja vnaprej posnetega nagovora Lavrova, poroča novinar francoske tiskovne agencije AFP.

Lavrov bi se moral obeh dogodkov udeležiti, a je v zadnjem trenutku v ponedeljek udeležbo odpovedal zaradi, kot je dejal “protiruskih sankcij” članic Evropske unije.

Ukrajinska veleposlanica pri uradu ZN v Ženevi Jevgenija Filipenko je vodila številne diplomate, ki so na konferenci o razorožitvi zapustili prostor, tako da je ostal skoraj prazen. Pred dvorano so se zbrali pred ukrajinsko zastavo in močno ploskali, tako da jih je bilo mogoče slišati v dvorani, kjer so nadaljevali predvajanje nagovora v navzočnosti peščice diplomatov, med drugim iz Jemna, Sirije, Venezuele in Tunizije.

Slabo uro zatem so bližnji prostor ob nagovoru Lavrova zapustili tudi številni diplomati na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice.

Stalno predstavništvo Slovenije pri uradu ZN v Ženevi je tvitnilo, da je konferenco o razorožitvi zapustilo več kot 140 delegatov, tudi slovenski. “Ne moremo sedeti, medtem ko Rusija aktivno širi dezinformacije in neresnice o svoji agresiji proti suvereni miroljubni državi,” so zapisali v angleščini in objavili fotografijo skoraj povsem prazne dvorane in diplomatov, ki so bojkotirali govor.

Objavili so še, da je državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan v govoru na konferenci izpostavil njen pomen tudi v luči sedanjih varnostnih razmer v Evropi. Obsodil je neizzvano invazijo na Ukrajino in pozval Rusijo k takojšnjemu končanju vojaške agresije na suvereno državo.

Ukrajinska veleposlanica se je diplomatom zahvalila za “čudovit izraz podpore Ukrajincem, ki se borijo za svojo neodvisnost”. Francoski veleposlanik Yann Hwang pa je izpostavil pomen “izražanja solidarnosti z ukrajinskimi prijatelji”.

Pred Lavorovom je na konferenci o razorožitvi govoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je Rusijo zaradi nediskriminatornih napadov na civiliste in kritično infrastrukturo v Ukrajini obtožil vojnih zločinov in kršenja rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Opozoril je, da pomeni ruska agresija globalno grožnjo in da mora zato biti globalen tudi odziv nanjo.

Lavrov je v govoru krivil Kijev za krizo in ga obtožil, da skuša pridobiti jedrsko orožje. Kot nesprejemljivo je obsodil navzočnost ameriškega jedrskega orožja v več evropskih državah.

Na Svetu ZN za človekove pravice pa je ponovil, da je “namen ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini” reševanje ljudi v Donbasu, demilitarizacija in denacifikacija ukrajinske države, da se to ne bi nikoli več ponovilo, poroča ruska tiskovna agencija Tass.