Piše: C. R., STA
Predsednik Šrilanke Gotabaya Rajapaksa in njegova žena sta danes z vojaškim letalom pobegnila na Maldive. Predsednik otoške države, ki se je znašla v hudi gospodarski krizi, je tako odšel še pred svojim uradnim odstopom, saj se želi izogniti možnosti pridržanja.
Rajapaksa je v predhodnih dneh že poskušal zapustiti državo, a mu to zaradi domnevnih sporov z letališkim osebjem ni uspelo. Posledično je zamudil štiri lete za Dubaj, kamor naj bi bil namenjen.
Šrilanške letalske sile pa so v današnji izjavi potrdile, da so zagotovile letalo za predsednikov odhod, potem ko so prejele odobritev ministrstva za obrambo. Medtem so tudi viri na Maldivih že potrdili, da je Rajapaksa pristal v glavnem mestu Male in nato bil odpeljan na neznano lokacijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rajapaksa je danes obvestil predsednika šrilanškega parlamenta Mahindo Yapo Abeywardena o svoji nameri, da bo odstopil, vendar njegovega odstopnega pisma še niso prejeli. Njegov odstop bo odprl pot predsedniku vlade Ranilu Wickremesingheju, ki bo opravljal vlogo vršilca dolžnosti predsednika do 20. julija, ko bo 225 poslancev parlamenta izvolilo novega voditelja države.
Vendar protivladni protestniki nasprotujejo imenovanju Wickremesingheja za predsednika, saj menijo, da je zaveznik Rajapakse, in pozivajo k njegovemu takojšnjemu odstopu. V kolikor ne bo odstopil, so protestniki zagrozili s splošno stavko in nadaljnjimi protesti od četrtka dalje.
Wickremesinghe je sicer že pred dnevi napovedal, da je pripravljen zapustiti svoj položaj, če bo oblikovana vlada narodne enotnosti, ki bo vključevala vse politične stranke, vendar se sedaj pojavlja možnost, da bo kandidiral za predsednika na julijskih volitvah, saj uživa podporo nekaterih poslancev vladajoče stranke v parlamentu.
Medtem so oblasti v Šrilanki danes razglasile izredne razmere za nedoločen čas, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Ker je predsednik zapustil državo, so bile razglašene izredne razmere za obvladovanje razmer v državi,” je povedal tiskovni predstavnik predsednika vlade Dinouk Colombage. Hkrati je policija sporočila, da je v Zahodni provinci, ki vključuje glavno mesto Kolombo, bila uvedena policijska ura, da bi zajezili naraščajoče proteste, ki sedaj potekajo zlasti pred uradom predsednika vlade.
Protesti v Šrilanki so konec minulega tedna dosegli vrhunec z napadom na predsednikov urad in njegovo rezidenco. Na stotine protestnikov v Kolombu še naprej zaseda predsednikovo rezidenco ter rezidenco predsednika vlade.
Razglašene izredne razmere
Medtem so oblasti na Šrilanki že razglasile izredne razmere za nedoločen čas in v Zahodni provinci, ki vključuje glavno mesto Kolombo, uvedle policijsko uro, da bi zajezili naraščajoče proteste, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tega jim sicer ni uspelo storiti, saj so se jezne množice pred vrati urada predsednika vlade zbrale le nekaj ur po razglasitvi izrednih razmer. Policija je s solzivcem poskušala razgnati množico, vendar so demonstranti ostali nepopustljivi in so po večurnem spopadu z oboroženimi policisti in vojaki uspeli vdreti v urad. Po poročanju britanske mreže BBC številni protestniki sedaj slavijo na balkonih.
Medtem so protivladni protestniki vdrli tudi v prostore glavne nacionalne televizijske postaje Rupavahini in za kratek čas prevzeli oddajanje programa. Neznani moški, ki je vdrl v studio med oddajanjem v živo, je ukazal, naj se predvajajo le novice o protestih. Prenos je bil nato prekinjen in nadomeščen s posneto oddajo.
V odzivu na proteste je Wickremesinghe v televizijskem nagovoru vojski in policiji naročil, naj storita vse potrebno za vzpostavitev reda v državi. “Demonstranti mi želijo preprečiti, da bi opravljal svoje dolžnosti kot vršilec dolžnosti predsednika,” je dejal in dodal, da ne smejo dovoliti, da bi fašisti prevzeli oblast.
Opozicijske stranke se medtem trudijo doseči soglasje za nujno oblikovanje nove vlade, ki bi se spopadla z nastalimi razmerami. Država se trenutno z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) pogaja glede finančne pomoči, s katero bi ponovno vzpostavila fiskalno stabilnost.
Obsežne protivladne proteste na Šrilanki, v katerih bilo poškodovanih več kot sto ljudi, je sprožila najhujša gospodarska kriza v otoški državi po osamosvojitvi od britanskega imperija leta 1948.
Šrilanka namreč že več mesecev trpi zaradi hudega pomanjkanja hrane, goriva in zdravil, ki sta ga med drugim povzročila velik zunanji dolg in pomanjkanje tujih valut, pa tudi vpliv pandemije covida-19 na turizem, ki predstavlja enega glavnih virov dohodka države.
