Piše: C. R.
Madžarska
Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je v ponedeljek, 20. septembra, v parlamentu v Budimpešti spregovoril o pomenu cepljenja v boju proti epidemiji koronavirusov: “Zaradi uspešnega programa cepljenja smo imeli spet prosto poletje. Imeli smo enega najhitrejših programov cepljenja v Evropi in na svetu. To nam je omogočilo, da smo omejitve odpravili prej kot drugi in gospodarstvo ponovno zagnali. Stopnja cepljenja za Covid (2 odmerka) na Madžarskem od julija stagnira (18. julija je bila 57,0 %) in znaša 57,6 % splošne populacije. Od začetka julija je nošenje maske obvezno le v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Za dogodke z več kot 500 osebami je potrebna zdravstvena izkaznica.
Madžarski premier Viktor Orbán je v uvodnem govoru na 4. demografskem vrhu v četrtek, 23. septembra, v Budimpešti pozval k zaščiti družine in otrok v družbi. Prisotni so bili voditelji držav in vlad več srednjeevropskih držav (Češke, Srbije, Republike Srbske …) ter francoski publicist in polemik Éric Zemmour ali Marion Maréchal.
Na primarnih volitvah madžarske opozicije za imenovanje skupnih kandidatov za prihajajoče parlamentarne volitve je v soboto, 18. septembra, prišlo do nekaterih informacijskih napak, verjetno zaradi kibernetskega napada na računalniški sistem.
Poljska
Migracijska kriza na poljsko-beloruski meji, ki traja že več tednov, je v nedeljo, 19. septembra, dobila tragičen preobrat, ko so odkrili trupla štirih migrantov, ki so verjetno zmrznili – tri na poljski in enega na beloruski strani meje. Poljski premier Mateusz Morawiecki se je odzval: “Oblasti in tožilstvo si na terenu prizadevajo razjasniti okoliščine tega tragičnega dogodka. Raziskati je treba morebitno povezavo med temi dramatičnimi dogodki in prejšnjimi provokativnimi dejanji Belorusije na naši vzhodni meji.
Vendar pa ti dogodki niso pretresli poljskega mnenja o priseljevanju, kot je pokazala anketa inštituta Pollster, ki jo je v torek, 21. septembra, povzela konservativna revija Do Rzeczy, po kateri 72 % Poljakov ne želi, da bi migranti, ki so trenutno na beloruski meji, vstopili v državo.
Belorusija pa priliva olje na ogenj. Kot je v torek, 21. septembra, pojasnil poljski notranji minister Mariusz Kamiński, so se beloruske oblasti prejšnji teden odločile za uvedbo brezvizumskega režima z državami, kot so Pakistan, Jordanija, Egipt in Južna Afrika, Grodno pa je postalo mednarodno letališče. Poljska se zato boji, da bo mejo prestopilo več deset ali celo več sto tisoč migrantov, kot se je to zgodilo na srbsko-madžarski meji leta 2015.
Poslanec Patryk Jaki (Solidarna Polska) je 21. septembra novinarjem predstavil “prvi popolni seznam koristi in izgub […] zaradi članstva v EU”. Po njihovih ocenah je država izgubila kar 981 milijard zlotov (213 milijard evrov), povrnila pa le 593 milijard zlotov (129 milijard evrov). Časnik Rzeczpospolita opozarja na analize Narodne banke Poljske, ki kažejo, da je bilanca stanja od leta 2013 v presežku v korist Poljske, in meni, da Jakijevo poročilo ne upošteva nekaterih pomembnih dejavnikov, kot so naložbe tujih podjetij na Poljskem ali izplačane plače. Logično je, da tudi Rzeczpospolita prihaja do povsem drugačnih zaključkov.
Maršal Male Poljske Witold Kozłowski je v sredo, 22. septembra, sporočil, da se deželni zbor tega južnega poljskega vojvodstva (Krakovska regija) pripravlja na razveljavitev sklepa o razglasitvi regije brez ideologije LBGT, ker Evropska unija izsiljuje subvencije za to vprašanje. 24. septembra je regionalni parlament sosednjega Svetokriškega vojvodstva (Świętokrzyskie) sporočil, da je glasoval za. S tem se je število poljskih regij, ki so pri tem vprašanju zadržane, ker se bojijo, da bi izgubile znatna finančna sredstva EU, povečalo na dve. V izjavi so predstavniki vojvodstva izrazili “globoko neodobravanje in zavračanje poskusov promocije ideologije LGBT, ki jo predstavljajo liberalna družbena in politična gibanja. Ti poskusi so v nasprotju s kulturno dediščino in posvetnimi krščanskimi tradicijami naše regije, Poljske in Evrope.” Poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro (Solidarna Poljska) je poljske deželne svete v Lodžskem vojvodstvu pozval, naj ne sledijo svojim kolegom v Malopoljski in Svetokriški pokrajini: “Kot Solidarna Poljska se ne strinjamo s tovrstnimi ukrepi Evropske komisije […] Poslance deželnega sveta v Lodžu in druge deželne svete pozivamo, naj ne podležejo tovrstnemu izsiljevanju. […] Evropsko unijo so danes prevzeli levičarski krogi, ki skušajo z mehanizmi političnega izsiljevanja prek institucij EU Poljsko prisiliti, da sprejme predpise, ki so v nasprotju z našo kulturo, in jih vsiliti državljanom proti njihovi volji.”
Vodja Državljanske platforme (PO) Donald Tusk naj bi nasprotoval svojima podpredsednikoma Borisu Budki in Tomaszu Siemoniaku, ki sta se namesto predstavitve poročila Računskega sodišča poslancem raje udeležila rojstnodnevne zabave novinarja Roberta Mazureka, kar je s fotografijami razkrila revija Fakt. Vendar Donald Tusk ne želi, da bi bila njegova stranka takšna.
Vodja sindikata Solidarność Piotr Duda je v petek, 24. septembra, napovedal, da bo poljska sindikalna organizacija 22. oktobra pred sedežem Sodišča Evropske unije v Luxembourgu organizirala demonstracije, na katerih bo protestirala proti nedavni odločitvi Sodišča v sporu med Poljsko in Češko glede rudnika Turów (Spodnja Šlezija). Kriza med Poljsko in Češko, kakršne še ni bilo, bi lahko negativno vplivala na delovanje V4.
V intervjuju za tabloid Super Express je poljski finančni minister Tadeusz Kościński zagovarjal ukrepe, ki jih je sprejela poljska vlada v okviru novega poljskega reda: “V zadnjih 30 letih so imeli bogati koristi od razvoja našega gospodarstva in so postali še bogatejši […] Zdaj izvajamo ponastavitev v korist tistih, ki zaslužijo manj […] Tisti, ki zaslužijo manj, v odstotkih ne smejo plačevati več […] Pomembno je, da se družba ne razsloji.” Jarosław Gowin, vodja stranke Porozumienie in nekdanji podpredsednik vlade, ki se je avgusta pridružil opoziciji, je iste ukrepe označil za “velik udarec srednjemu razredu” in “socialistično prevaro”, ki pod krinko majhnega znižanja davkov za nižje sloje prizadene “delavne, podjetne in ustvarjalne ljudi […]”.
Slovaška
Posebno sodišče v mestu Pezinok (Bösing, Bratislavska regija) je v ponedeljek, 20. septembra, nekdanjega tožilca Dušana Kováčika obsodilo na štirinajst let zapora in zaplembo vsega premoženja zaradi korupcije in zlorabe pooblastil v kriminalni združbi. Kováčik, ki je na položaju od leta 2004, je bil oktobra 2020 aretiran skupaj z visokim slovaškim policistom, ki je bil obtožen podpiranja kriminalne združbe.
Izredni kongres MKP (Magyar Közösség Pártja, Stranka madžarske skupnosti) je 19. septembra v Rimavski Soboti (Rimaszombat, osrednja Slovaška) sklenil, da se stranka združi z drugima dvema skupinama, ki zastopata madžarsko manjšino na Slovaškem – Híd-Most (Most) in Összefogás (Sodelovanje). Združitev je dan prej odobril Híd-Most. Nova stranka enotnosti nosi ime Szövetség (Zavezništvo).
Nadškof Jan Babjak, grkokatoliški metropolit Prešova (Eperies), ki se je 14. septembra srečal s papežem Frančiškom in z njim maševal, je bil nekaj dni pozneje pozitiven na Covid-19, čeprav je bil dvakrat cepljen. Kardinal je bil nemudoma v karanteni.
Češka republika
Vodja Češke piratske stranke in protikandidat predsednika vlade Andreja Babiša na prihajajočih parlamentarnih volitvah Ivan Bartoš je v pogovoru za Radio Impuls dejal: “Imam težave z muslimansko Evropo […] Ustvarjajo se območja prepovedi vstopa. Pred tem si ne smemo zatiskati oči.” Na Češkem zdaj obstaja precej široko politično soglasje proti priseljevanju, kar je potrdila tudi nedavna predvolilna razprava, ki je potekala ta teden.
Češki premier Andrej Babiš, ki je Madžarsko obiskal v okviru 4. demografskega vrha v Budimpešti, se je 22. septembra skupaj z Viktorjem Orbánom odpravil v Röszke, kjer sta si ogledala protipriseljensko ograjo na srbsko-madžarski meji. Ob tej priložnosti je vodja češke vlade ponovno poudaril, da nasprotuje sprejemanju migrantov na Češkem.
