3.8 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Smrt iranskega predsednika, imenovanega “teheranski mesar”, potrjena – bodo sledile nove represalije proti oporečnikom?

Piše: Bogdan Sajovic

Iranska državna televizija je danes tudi uradno potrdila smrt predsednika Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana, ki sta izgubila življenji v včerajšnjem strmoglavljenju helikopterja na severozahodu Irana. V nesreči je umrlo vseh devet potnikov in članov posadke strmoglavljenega helikopterja.

Raisi je sicer včeraj obiskal sosednji Azerbejdžan. Po zaključku obiska je skupina treh helikopterjev odletela iz Azerbajdžana proti iranskemu mestu Tabriz. Kmalu po prihodu v iranski zračni prostor se je v slabem vremenu izgubil signal helikopterja, v katerem je potoval Raisi. Medtem, ko sta ostala helikopterja nepoškodovana pristala v Tabrizu, so iranske oblasti začele z reševalno akcijo, ki pa jo je oteževalo slabo vreme. Danes so se reševalci končno prebili do popolnoma zgorelih ostankov helikopterja in potrdili smrt vseh potnikov in članov posadke.

Iranci so še sporočili, da bo Raisijeve dolžnosti avtomatsko opravljal prvi podpredsednik, v roku 50 dni pa bodo izredne volitve novega predsednika Irana.

Raisi je bil sicer med najvidnejšimi člani »principalistov«, ultra konservativne frakcije iranskega teokratskega režima, ki sicer z več kot dvotretjinsko večino obvladuje iranski parlament in tudi vse pomembne urade in ustanove v državi.

Triinšestdesetletni Raisi je bil sin konservativnega klerika in tudi sam že od otroštva posvečen teologiji, ki jo je začel študirati s petnajstimi leti. Kot najstnik je sodeloval v zrušenju šahovega režima, po končanih študijih pa začel s politično kariero in sicer v iranskem pravnem sistemu. V osemdesetih je delal kot namestnik državnega tožilca v Teheranu in si naredil ime kot neusmiljen preganjalec sovražnikov režima, zlasti v eksekucijah leta 1988.

Iranski režim je v prvih letih po revoluciji temeljito počistil z ostanki šahovega režima, pa tudi z »ljubitelji zahoda«, »neverniki« in s »hinavci«, se pravi tistimi, ki so med revolucijo ostajali nevtralni.

Leta 1988 je nastopil čas, da novi režim obračuna tudi z levičarji, s katerimi so sicer bili zavezniki v revoluciji, ki je zrušila monarhijo. Raisi je bil kot pomočnik tožilca za Teheran skupaj s svojim šefom, še enim sodnikom in vodjo politične policije v največjem teheranskem zaporu, član »komiteja smrti«, ki je v petminutnih »procesih« izrekal smrtne kazni. Uradno naj bi bilo v eksekucijah leta 1988 usmrčenih med tri in štiri tisoč ljudi, a iranska opozicija pravi, da jih je bilo toliko samo v Teheranu, v celotni državi pa naj bi bilo usmrčenih okoli trideset tisoč ljudi.

Raisija se je zaradi vloge, ki jo je igral v pokolih prijel vzdevek »Teheranski mesar«, Združeni narodi pa so ga postavili na listo tistih, ki so zagrešili zločine proti človeštvu. Na drugi strani pa mu je to delovanje odprlo pot do najvišjih položajev. Med drugim je bil vodja generalne inšpekcije, glavni tožilec Irana, glavni sodnik Irana, član sveta, ki postavlja »vrhovnega voditelja Irana« in končno predsednik države. Mnogi so menili, da bo njegov naslednji položaj na samem vrhu države, se pravi, da bi nadomestil 85-letnega Alija Hamneija, vrhovnega voditelja Irana ozira vrhovnega voditelja islamske revolucije. Le ta pa je že objavi, da bo »iranska oblast še naprej služila iranskemu ljudstvu, prežeta z neumornim duhom Raisija«.

Iranska opozicija pa se boji, da je s to izjavo režim že napovedal nove eksekucije nasprotnikov režima.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine