Zunanji ministri Slovenije, Nemčije in Portugalske, Anže Logar, Heiko Maas in Augusto Santos Silva, so danes na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju po srečanju zagotovili, da je Evropska unija bolje pripravljene na morebitni drugi val covida-19. Čeprav si ne želijo več strogih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, so pripravljeni ukrepati.
Ministri, ki so se srečali v okviru začetka nemškega predsedovanja Svetu EU, ki poteka v triu skupaj s Portugalsko in Slovenijo, so veliko pozornosti namenili prihodnjim izzivom in iskanju rešitev, vse pa bo treba prilagoditi pandemiji covida-19. “To bo nova realnost, ki jo je treba upoštevati in prilagoditi nadaljnje sodelovanje,” je dejal Logar.
Maas je izrazil upanje, da se bo uspelo Evropski uniji ogniti drugemu valu. Prepričan je, da so se v zadnjih mesecih nabrale številne izkušnje tako na ravni posameznih držav kot EU, izboljšalo se je tudi medsebojno usklajevanje.
Namignil je tudi, da se bodo po potrebi spet zapirale meje med državami, če se bo nekje epidemiološka slika drastično poslabšala. Opozoril je, da je lahko infekcijsko dogajanje tudi med državami različno, in če je v eni državi EU ali tretji državi slika slaba, je treba ukrepati.
Podobno je dejal Logar, ki pa je zagotovil, da to ne predstavlja nevarnosti za EU. Kot je spomnil, smo v preteklih treh mesecih zapirali med seboj meje, “in smo lahko normalno delovali, se pogovarjali, ker smo vsi delali in sprejemali ukrepe za zaščito zdravja državljank in državljanov Evropske unije”.
Silva, ki je na srečanju sodeloval virtualno, je bil podobnega stališča kot Maas glede pripravljenost na drugi val. Prvi val je Evropsko unijo ujel nepripravljeno in smo reagirali na najhujšo fazo covida-19, tako da smo zamrznili gospodarstvo in reševali življenja, je povedal. Sedaj pa so med drugim pripravljeni na omejitev manjših izbruhov brez zapiranja gospodarskih panog, je dodal.
Logar je medtem še izpostavil, da so ravno na pobudo Slovenije v program tria predsedovanja Svetu EU dodali pripravo kriznih načrtov za primer pandemije ali kibernetskih napadov, ki bi lahko omogočili ustrezno zakonodajo in boljšo pripravljenost.
Osrednja tema ministrov je bil tudi večletni finančni okvir EU za obdobje 2021-2027 in predloga inštrumenta za okrevanje po koronavirusni krizi. Ministri so izrazili prepričanje, da bodo voditelji držav EU v kratkem sklenili dogovor. “Nismo našli odstopanj, ki jih ne bi mogli premostiti v državah članicah,” je o predlogu Evropske komisije dejal Silva.
Podobno je povedal tudi nemški minister. “Prepričan sem, da bomo rešitev našli v predvidljivem času, ker se države, ki so bile v krizi huje prizadete, zanašajo na to, da bodo lahko hitro prišle do napovedanih sredstev, da ne bodo padle še globlje v krizo, ampak bodo lahko začele proces okrevanja,” je povedal Maas.
Logar si želi, da bi bil dogovor sklenjen pred počitnicami, se pa zaveda, da države članice še niso enotnega stališča glede finančnega načrta in načina porazdelitev sredstev za okrevanje. Po njegovem bi bil sklenjen dogovor tudi najboljše izhodišče za vse nadaljnje izzive in načrte.
Prihodnje leto in pol bo po presoji ministrov na ravni predsedovanja EU uspešno, saj je to enaka trojka dokazala že ob predsedovanju pred 12 leti, ko so po burnih razpravah sprejeli lizbonsko pogodbo. “Rezultat našega prvega predsedovanja je bila lizbonska pogodba, potem to kaže, kako ambiciozni smo bili v preteklosti z izzivi in tako si želimo biti tudi v prihodnosti,” je povedal Maas.
Logar je zagotovil aktivno sodelovanje Slovenije pri nemškem predsedovanju Svetu EU. Zaveda se, da je pred EU težek čas, ko bodo ljudje in gospodarstvo potrebovali jasen načrt, kako prebroditi zdravstveno krizo in se izviti iz ekonomske.
“Evropska unija bo po koncu tega tria bistveno bolj stabilna, bistveno bolj jasno usmerjena v prihodnost,” je še prepričan slovenski minister.
Nemčija, Portugalska in Slovenija so kot prvi trio predsedovale Svetu EU od januarja 2007 do konca junija leta 2008. Isti trio je začel predsedovanje Svetu EU v sredo, 1. julija, ko je na čelo prišla Nemčija. Sledila bo Portugalska v prvi polovici drugega leta in Slovenija v drugi polovici leta 2021.
Maas se je danes srečal še s premierjem Janezom Janšo in predsednikom republike Borutom Pahorjem. Kot so sporočili iz urada predsednika, sta Pahor in Maas med drugim govorila o izzivih predsedovanja Svetu EU, kot je na primer sprejetje večletnega finančnega načrta.
Z Janšem sta se dotaknila predvsem trenutne zdravstvene situacije, pri čemer je premier predstavil situacijo v naši neposredni soseščini in ga seznanil z ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada.
Glede nemškega predsedovanja Svetu EU je Maas kot glavna izziva izpostavil čimprejšnji dogovor o večletnem finančnem okviru in skladu za obnovo ter dogovor o brexitu. Poudaril je, da je z obiskom Ljubljane skušal jasno pokazati, da ne gre samo za nemško predsedovanje, temveč za predsedovanje tria, kjer igrata Portugalska in Slovenija zelo pomembno vlogo in bosta nadaljevali s strani Nemčije začeto delo.
Janša je podprl nemške prioritete. Izpostavil je poudarek, ki ga je Slovenija vnesla v program tria – nujnost okrepitve skupne pripravljenosti na soočanje s pandemijami. Glede večletnega finančnega okvira in sklada za obnovo pa je izpostavil potrebo po zagotovitvi virov za poplačilo obveznic, s katerimi bo EU financirala ta sredstva. Pomemben vir predstavlja vse bolj razvijajoče se digitalno gospodarstvo, zato je smiselno začeti razpravo o primerni obdavčitvi digitalne ekonomije na EU ravni, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
