10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Rudarjenje bitcoinov porabi več elektrike kot Danska

Pri pridobivanju kriptovalut, kot je bitcoin, v vrednosti enega dolarja porabimo trikrat več energije kot pri izkopavanju zlata enake vrednosti, so ugotovili raziskovalci ameriškega znanstvenega inštituta Oak Ridge Institute. Letošnja poraba energije za rudarjenje bitcoina bi lahko presegla porabo Danske.

 

Čeprav se je že začelo govoriti o zatonu kriptovalut, trenutno obstaja na stotine virtualnih valut in nešteto grozdov strežnikov po vsem svetu, ki neprestano rudarijo, so pred kratkim ugotovili na Univerzi v Cambridgeu. Več kot polovica jih je na Kitajskem.

Rudarjenje virtualnih valut, ki imajo vrednost tudi v resničnem svetu, ima torej skrito ceno, ki je redkokdaj izmerjena ali upoštevana. “Dobili smo popolnoma novo industrijo, ki letno porabi več energije kot marsikatera država,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Max Krause, raziskovalec z Oak Ridge Institute, ki spada pod ameriško ministrstvo za energijo.

“Za zdaj kaže, da bo bitcoin letos porabil več energije kot Danska,” je dejal Krause, ki je tudi glavni avtor študije o energetski porabi bitcoinov, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability.

Danska je leta 2015 porabila 31,4 milijarde kilovatnih ur elektrike, za rudarjenje bitcoinov pa je bilo do 1. julija porabljenih že približno 30,1 milijarde kilovatnih ur, so ugotovili raziskovalci.

Pri izjemno tekmovalni dejavnosti rudarjenja kripto valut na stotine, celo na tisoče povezanih računalnikov, izvaja intenzivne računske operacije, da bi našli internetne različice dragocenih kovin. Nove kovance dobijo tisti, ki prvi opravijo izračune, potrjene transakcije pa se vnesejo v glavno knjigo transakcij oz. blockchain.

Trenutna tržna vrednost sto glavnih kriptovalut je po podatkih spletne strani coinmarketcap.com približno 200 milijard ameriških dolarjev oz. 175 milijard evrov, pri čemer bitcoin prispeva več kot polovico vrednosti.

“Želeli smo ozavestiti ljudi o potencialnih okoljskih stroških rudarjenja kriptovalut,” je dejal Krause in dodal, da tudi drugi digitalni izdelki, kot so filmi, glasba in video posnetki, vključujejo merljive okoljske stroške.

V okviru študije sta Krause in okoljski inženir Thabet Tolaymat izračunala povprečno energetsko porabo pri rudarjenju štirih glavnih kriptovalut – bitcoina, ethereuma, litecoina in monera – v vrednosti enega ameriškega dolarja v obdobju 30 mesecev do junija 2018. Pri rudarjenju bitcoina je poraba znašala 14 megajoulov (MJ), pri ethereumu in litecoinu 7 MJ, pri moneru pa 14 MJ.

Pri rudarjenju kriptovalut je tako poraba energije do trikrat višja kot pri izkopavanju zlata, platine ali bakra. Od dragocenih kovin, ki so bile vključene v študijo, se je za energetsko bolj potratno izkazalo le pridobivanje aluminija (122 MJ za vrednost enega dolarja).

Raziskovalci so poudarili tudi, da so računalniki narejeni iz zlata in drugih dragocenih kovin, pri intenzivnih operacijah, kot je rudarjenje kriptovalut, pa se izrabijo veliko hitreje, kot pri normalni uporabi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine