Po svetu se nadaljujejo izrazi obžalovanja ob odločitvi turških oblasti, da status nekdanje istanbulske katedrale Hagija Sofija spremenijo iz muzeja v mošejo. Obžalovanje so med drugim izrazili v Evropski uniji, Franciji in ZDA.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil obžalovanje nad turško odločitvijo. “Hagija Sofija ima močno simbolno, zgodovinsko in univerzalno vrednost,” je poudaril ob tem, so zapisali na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje.
Tudi Francija obžaluje to odločitev turških oblasti, je sporočil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. “Treba je ohraniti integriteto tega verskega, arhitekturnega in zgodovinskega dragulja, simbola svobode veroizpovedi, strpnosti in raznolikosti, vpisanega na Unescov seznam kulturne dediščine. Hagija Sofija mora še naprej predstavljati pluralnost in raznolikost verske dediščine, dialoga in strpnosti,” je poudaril, piše na spletni strani francoskega zunanjega ministrstva.
“Razočarani smo nad odločitvijo turške vlade, da spremeni status Hagije Sofije,” je povedala tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Morgan Ortagus. Ob tem je pozvala k enakopravnemu dostopu do znamenitosti za vse obiskovalce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vrhovno turško upravno sodišče je v petek nekdanji istanbulski katedrali Hagija Sofija odvzelo status muzeja, s čimer je odprlo pot k temu, da bi lahko znova postala mošeja. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je kmalu zatem podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve.
Prve molitve bodo v mošeji 24. julija, je napovedal. Dodal je, da bodo vrata Hagije Sofije “tako kot vse naše mošeje odprta za domačine in tujce, za muslimane in nemuslimane”.
Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.
Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja. Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej in tako je ostalo do danes.
