Piše: Bogdan Sajovic
V pripravah za predsedniške volitve 28. julija je avtokratski levičarki režim Nicolasa Madura v Venezueli že sprejel dva ukrepa, s katerima želi vplivati na volitve.
Za začetek je preprečil registracijo kandidature Maríe Corine Machado, ki je nesporna voditeljica opozicije, saj je zmagala z 92 odstotki glasov na opozicijskih predvolitvah. Poleg tega pa je sprožena še široka kampanja preganjanja sodelavcev in vidnih zaveznikov Machdove.
Madurova policija je tako zaprla generalnega sekretarja Machadine stranke (Vente Venezuela) in še pet drugih članov njene volilne ekipe. Poleg tega so proti šestim njenim najtesnejšim sodelavcem vložili naloge za aretacijo, zato so se le ti zatekli na argentinsko veleposlaništvo v Caracasu, kjer so zaprosili za azil. Kazenska ovadba je bil vložena tudi proti novinarju Orlandu Avendañu, ker pa je le ta v tujini, se je politična policija spravila na njegove starše, jim preiskovala dom ter jih šikanirala.
Ta dejanja levičarskega avtokrata Madura kršijo duh sporazuma iz Barbadosa, ki so v zameno za izvedbo svobodnih in preglednih volitev omilile sankcije proti Madurovemu režimu. Seveda pa se kot vsi levičarji Maduaro ne drži dogovora in ga skuša izigravati na vse mogoče načine.
A to preganjanje posameznikov očitno Maduru ni zadostuje in zato namerava njegov režim udariti proti opoziciji na široki fronti. Pripravili so namreč zakon, ki bo popolnoma onemogočil vsakršno opozicijo, vsak še tako majhen disidentski glas in režimu podelil popolno pravico za cenzuro družbenih omrežij. Pred dnevi režim je skozi parlament spravil prvo branje novega »zakona proti fašizmu«. Zakon obsega štiri poglavja s tridesetimi členi in na široko opredeljuje »fašizem«. Po besedilu zakona ga poistoveti z »rasizmom, šovinizmom, razredno družbo, moralnim konservatizmom, neoliberalizmom in mizoginijo«. Kdor recimo zagovarja kapitalistični model ali suverenost pred nezakonitimi migracijami ali krščanske družbene vrednote ali nasprotuje splavu ali se ne strinja z radikalnim feminizmom, je po tej definiciji fašist. Po tem zakonu je fašist vsak, ki je kadarkoli v kakršnikoli obliki podpiral »fašizem«, kar pomeni, da se lahko vsakogar, ki je nekoč na družbenih omrežjih delil ali všečkal nek »tvit«, ki ga bi oblast razglasila za »fašističen«, preganja kot fašista. Ker dandanašnja levica praktično vsako besedo, dejanje, ne dejanje ali celo kretnjo zelo kreativno označi za tako ali drugače -fobno ali -istično, pomeni, da bodo lahko »zakonito« preganjali kogarkoli se jim bo zahotelo.
Zato bodo ustanovili tudi posebno »Komisijo za boj proti fašizmu«. Na njen predlog (beri ukaz) bodo civilna sodišča izdala trajne prepovedi delovanja političnih strank ali medijev oziroma prepovedale vsakršno politično udejstvovanje posameznikom. Istočasno pa bo seveda sprožen tudi kazenski pregon. Celoten sistem bo torej zahteval popolno podrejenost Maduru in vladajoči partiji in spominja na koncept Antonia Gramscija in Willyja Münzenberga iz tridesetih let prejšnjega stoletja, po katerem je bil vsak, ki se ni brezpogojno strinjal in podrejal Stalinu in ideji komunizma, avtomatsko fašist.
Zanimivo je, da je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez med predstavitvijo zakona v parlamentu izjavila, da je pionir fašizma v Venezueli Alejandro Peña Esclusa, avtor knjig »Forum Sao Paulo« in »Volilne prevare Foruma Sao Paulo«, ki sta prevedeni tudi v slovenščino. Esclusa v svojih knjigah med drugim tudi zatrjuje, da je Venezuela laboratorij nove levice tj. Foruma Sao Paulo, kjer mednarodna levica preizkuša nove oblike kulturnega bojevanja in volilnih prevar, da bi jih nato razširila po vsem svetu. Novi venezuelski zakon pa tudi določa, da je treba ustanoviti mednarodne mreže skupin, gibanj in ustanov, zavezanih boju proti fašizmu, kar potrjuje trditve v Esclusovih knjigah.
Zaradi tega je potrebno dogajanje v Venezueli pozorno opazovati, širjenje njihove mednarodne mreže pa, če se le da, že v kali zatreti.
