Piše: Jože Jan
Odgovorni za nagrado so navedli, da je delo strokonjakov »revolucioniralo empirične raziskave v družboslovju in znatno izboljšalo sposobnost raziskovalcev, da dobijo odgovore na pomembna vprašanja«. Nobelovo nagrado za ekonomijo so ta ponedeljek prejeli David Card »za njegov prispevek k ekonomiji dela« ter Joshua Angrist in Guido Imbens »za njun metodološki prispevek k analizi vzročnih odnosov«.
Kanadčan David Card je analiziral učinke minimalnih plač, priseljevanja in izobraževanja na trgu dela. Skupaj s pokojnim Alanom Kruegerjem sta raziskala, kako zvišanje minimalnih plač vpliva na zaposlovanje. Primerjalni podatki za Pennsylvanijo in New Jersey so pokazali, da dvig plač ni vplivalo na stopnjo zaposlenosti, kar podre dosedanje argumente proti povišicam minimalnih plač.
Švedska akademija je v zvezi s Cardovim delom na področju migracij poudarila: »Zdaj vemo, da novi priseljenci lahko koristijo dohodku ostalega prebivalstva. Spoznali smo tudi pomembnost šolanja za uspeh mladih na trgu dela«.
Izraelsko-ameriški Joshua Angrist in nizozemsko-ameriški Guido Imbens sta pokazala, kakšne zaključke o vzroku-posledici lahko izvedemo iz naravnih poskusov. »Metodološki prispevki Angrista in Imbensa so pokazali, da so naravni poskusi bogat vir znanja. Njune raziskave so bistveno izboljšale našo sposobnost odgovarjanja na ključna vprašanja družbe«, je izjavil Peter Fredriksson, predsednik odbora za nagrade za ekonomske vede.
Nobelova nagrada za ekonomijo je imenovan tudi kot «lažni Nobel«, ker ga je Švedska banka ustanovila več kot 60 let po drugih petih (medicin, fizika, kemija, književnost in mir).
Ker sta med 86 dobitniki nagrade le dve ženski (Američanka Elinor Ostrom leta 2009 in Francozinja Esther Duflo 10 let kasneje), je nagrada za ekonomijo najbolj »moška« od Nobelovih nagrad.
Vir: Infobae.com
