Piše: Franc Bogovič
Na posvetu na temo: »Zagotavljanje prehranske varnosti v luči predloga Uredbe EU o trajnostni rabi pesticidov (FFS)«, ki je v organizaciji Državnega sveta RS in evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) potekal v Državnem svetu RS, so govorci izpostavili, da je Slovenija v preteklosti že močno omejila rabo FFS in da vsakoletni monitoring hrane, ki ga opravijo naše uradne institucije, iz leta v leto potrjuje, da je hrana, pridelana v Sloveniji, kakovostna in tako rekoč brez ostankov FFS. Razpravljavci so predstavili izračune in ocene posledic za slovensko kmetijstvo v primeru uveljavitve uredbe v predlagani obliki. Opozorili so, da bi prepoved uporabe FFS na zavarovanih območjih, pri čemer območje Nature pokriva 38 %, področje vodovarstvenih območij (VV) pa 25 % pridelovalnih površin, močno zmanjšala kmetijski pridelek in ogrozila prehransko varnost v Sloveniji. Predlog uredbe po mnenju govorcev ne upošteva specifičnosti posameznih držav članic EU – ena rešitev za vse DČ ni ustrezna. Slovenija ima zaradi omejenih naravnih danosti in strukture kmetijstva določene posebnosti – povprečna velikost kmetij pod 7 ha, 75 % kmetijskih površin je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Zaključek posveta je, da bi imela uveljavitev predlagane uredbe velik negativen vpliv na pridelavo kmetijskih izdelkov ter bi lahko resno ogrozila prehransko varnost v Sloveniji in Evropi.
Z ukrepi SKP je treba podpreti integrirano varstvo rastlin, ekološko kmetovanje in precizno kmetijstvo (napoved bolezni, škodljivcev, precizen nanos škropiv, mehanska obdelava tal), skrajšati postopke registracije bioloških in klasičnih FFS in spodbujati razvoj žlahtnjenja odpornih sort.
Izjave govorcev na posvetu:
Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP):
»Prav vsi si želimo, da je hrana pridelana na trajnosten način, da je hranljiva, okusna in kakovostna. Prav tako vsi, tako kmetje kot potrošniki, podpiramo cilj zmanjšanja rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pri pridelavi hrane, v Sloveniji je trend zmanjševanja v teku in ga moramo zgolj nadaljevati. A pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje rabe FFS na ravni EU, kar ima velik vpliv tudi na Slovenijo, je treba upoštevati razlike med EU državami, od stopnje intenzivnosti kmetijstva, do deleža varovanih območij narave, obvezno integrirano varstvo rastlin pa uvesti na večjih kmetijah. Kmetom moramo ponuditi tudi alternative, kot so lažji dostop do sredstev za investicije v orodja preciznega kmetovanja in spodbujanje razvoja žlahtnjenja odpornih sort, nenazadnje tudi s skrajševanjem postopkov registracije bioloških FFS. V kmetijstvu je prostor za razvoj vseh tipov kmetijske pridelave, od konvencionalne in integrirane, do ekološke in intervencije SKP v okviru eko-shem že sedaj spodbujajo prakse, ki zmanjšujejo vpliv na okolje. Cilj zmanjšanja rabe FFS in hkratne krepitve samooskrbe s hrano ter prehrambne varnosti bomo dosegli kvečjemu z ustreznimi spodbudami, medtem ko bi imele nepremišljene prepovedi ravno nasprotni učinek.«
Marko Lotrič, predsednik Državnega Sveta RS:
»Državni svet RS je v okviru svojega delovanja odločen zagovornik slovenskega kmetijstva, kot edinega garanta prehranske varnosti in poseljenosti ter razvoja podeželja. Ocenjujemo, da Uredba EU o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev v luči prehranske varnosti za Slovenijo ni primerna. Čeprav se zavedamo, da so spremembe v odnosu do okolja, tudi na področju kmetijstva, nujne, se je teh treba lotiti postopno. Uredba, kot je nastavljena, ne nudi alternativnih metod in tehnologij, ampak zgolj omejuje, kmetom nalaga dodatne administrativne obremenitve in jim povzroča skrbi, da bodo utrpeli gospodarske in socialne posledice. S tem pa kmetijstvo in kmeta postavljamo v še težji položaj.«
Branko Tomažič, predsednik Komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
»Komisija že ves čas aktivno spremlja predlog Uredbe EU o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in zavzema stališče, da so določila glede obsega odstotkovnega zmanjšanja FFS nesprejemljiva za slovenski prostor, sama uredba pa je v nasprotju z eno izmed glavnih usmeritev Strateškega načrta SKP za obdobje 2023 – 2027, v katerem je določena trajnostna pridelava hrane na celotnem območju Slovenije in povečanje samooskrbe. Hrana je strateško orožje, saj je nujna za zaščito in preživetje prebivalstva. Kriteriji za zmanjšanje rabe FFS morajo biti sorazmerni in uresničljivi, upoštevati pa je treba tudi posebnosti posamezne države članice EU na način, da se kmetijskim gospodarstvom omogoči trajnostno kmetovanje in razvoj kmetij tako z ekonomskega, okoljskega kot tudi družbenega vidika.«
Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
»V Sloveniji smo z velikim zanimanjem pričakovali rešitve iz predloga nove zakonodaje o trajnostni rabi FFS. Upali smo, da se bodo v predlogih upoštevale dejanske težave in posebne okoliščine v državah članicah ter da bodo predlogi sorazmerni in uresničljivi. To je zlasti pomembno, ker kmetje FFS uporabljajo za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pri pridelavi hrane. Slovenija zato izraža zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenimi predlogi Komisije iz osnutka uredbe.
Za Slovenijo je ključno, da sprejeti cilji zmanjšanja rabe FFS ne povzročijo zmanjšanja kmetijske proizvodnje ter s tem ogrozijo prehransko varnost in povečajo odvisnost od uvoza hrane. Zakonodajni predlog je zato treba izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjšanju tveganj, povezanih z uporabo FFS, ter upošteval razlike med državami članicami, še posebej kar zadeva kmetijsko proizvodnjo na občutljivih območjih.«
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:
»Zmanjšanje uporabe FFS za več kot 50 % je neizvedljivo, če ni alternativnih rešitev. Ogrožena bo prehranska varnost EU in Slovenije. Pri žitih bo pridelek manjši za 40 %, pri oljnicah za 50 %, pri sadju in zelenjavi pa za 30 %. Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz držav, kjer teh omejitev glede FFS ne bo. Slovenski kmetje so že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih FFS v slabšem in nekonkurenčnem položaju napram kmetom iz drugih držav članic. Na ravni EU je dovoljenih 454 aktivnih snovi, v Sloveniji 209. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se povzroča veliko vznemirjanje pri kmetih in povečuje proti-evropsko razpoloženost.«
Prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo
»Vsi ljudje si želimo čiste pitne vode in rastlinske proizvodnje brez uporabe pesticidov. Vsi se strinjamo, da je varovanje biotske raznovrstnosti, vključno s čebelami in divjimi opraševalci, obvezen cilj, če želimo kot vrsta obstati. Po drugi strani pa je omenjen prehod, ki je sicer neizogiben, treba ga bo opraviti na kontroliran način in pripraviti podporne načrte za uvajanje novih pristopov in tehnologij, ki bodo omogočale ne le zmanjšano uporabo pesticidov in ponovno uporabo vode temveč tudi prilagajanje proizvodnje podnebnim spremembam. Treba je zagotoviti tudi večjo samooskrbo, kar pomeni, da bo treba kmetijstvu nameniti več resursov. V prehodu k pridelavi rastlin z omejevanjem rabe pesticidov bo nujno treba okrepiti sektor varstva rastlin, saj bo moral biti poudarek v prihodnosti predvsem na gojenju zdravih, neokuženih rastlin, preprečevanju okužbe, s povečano diagnostiko za poostreno kontrolo povzročiteljev bolezni v certifikaciji in proizvodnji za hrano ter sajenju zdravega semena. Vzporedno pa je treba uvajati principe pametnega kmetijstva z uvedbo novih sort, odpornih na povzročitelje bolezni, pri čemer ne smemo pozabiti na avtohtone slovenske sorte.«
Milivoj Širca, direktor lokalnega podjetja KARSIA Dutovlje, d. o. o.:
»Učinkovito varstvo rastlin je temelj pridelave hrane. Vsakoletni monitoring hrane, ki ga opravijo naše uradne institucije, iz leta v leto potrjuje, da je hrana, pridelana v Sloveniji, kakovostna in tako rekoč brez ostankov FFS. Omejitve rabe FFS, kakršne predvidevata SKP in predlog nove Uredbe EU o trajnostni rabi FFS, so po našem mnenju nepotrebne in bi imele zelo negativen učinek tako na slovenskega kmeta kot na potrošnika in na prehransko varnost celotne EU.«
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije:
»Brez cveta ni čebele in brez čebele ni sadja, zato je pomembno sodelovanje med sektorji. Eni brez drugega enostavno ne moremo, čebelarji ne brez kmetov, kmetje ne brez čebelarjev. Treba je biti realen in pogledati malo širše. V primerjavi s svetom se čebele v Sloveniji počutijo fantastično. Ko pridem v tujino, povsod poslušam o pomorih čebel, v Sloveniji pa od leta 2011 nismo imeli več nobenega množičnega pomora čebel. Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev ne pomeni, da bomo morili čebele in delali škodo.
Ločiti moramo pravilno rabo FFS od nepravilne, pri pravilni rabi so regulacije tako stroge, da do pomorov čebel dejansko ne prihaja. Pri nepravilni rabi FFS pa je treba prekrškarje sankcionirati, ne pa, da so zaradi nekaj kršiteljev vsi v istem žaklju. Večji problem kot uporaba FFS v kmetijstvu je uporaba FFS pri vrtičkarjih, tudi na par kvadratih, to je marsikdaj večje zlo, kot uporaba FFS kjerkoli drugje.«
Boštjan Kozole, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-ZKŽP:
»Sadjarski sektor se še naprej zavezuje, da bo prispeval k doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora in strategije »Od vil do vilic.« Ob tem izpostavljamo, da je v Sloveniji že sedaj dovoljenih manj kot polovica od trenutno 451 dovoljenih aktivnih snovi, kar nas pogosto postavlja v nekonkurenčen položaj s pridelovalci sadja v ostalih evropskih državah. Ob pojavu novih škodljivcev in bolezni v trajnih nasadih, ki so posledica podnebnih sprememb, močno podpiramo uporabo alternativnih metod, kjer je to mogoče, ob hkratnem upoštevanju stroškovne dostopnosti alternativ. Nujno pa je treba poostriti nadzor ostankov zaščitnih sredstev v sadju iz uvoza in zagotoviti redne inšpekcijske nadzore nad poreklom sadja v vseh načinih prodaje. Pri tem je nujno treba zaostriti zakonodajo za kršitelje in predvsem v javnih zavodih omogočiti čim več kakovostnega sadja, pridelanega na slovenskih tleh.«
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik:
»Na dolgi rok narod težko ostane suveren brez prehranske samooskrbe. Dve tretjini naše domovine prekriiva gozd, na obrobju prestolnice že živijo naraščajoče populacije štirih velikih zveri. V Halozah je denimo še pred tridesetimi leti bilo več kot 3.000 ha vinogradov, danes jih je manj kot 700. Znanost je izkustveno napredovala do mere, ko je dokazano mogoče izvajati ukrepe zaščite rastlin pred večinoma tuje-rodnimi invazivnimi škodljivimi vplivi na uravnotežen in sorazmeren način, s katerim lahko ohranjamo visoko raven biodiverzitete. Ne smemo enačiti izzivov sicer zelo različnih družb. Slovenija je zelen paradiž in zaradi uradniškega poenostavljenega posploševanja ne smemo dopustiti izgube suverenosti!«
Marjan Colja, direktor Vinske družbe Slovenije:
»Sektor vinogradništva se že dlje časa zavzema za zmanjšanje rabe FFS, predvsem pa za trajnostno naravnano vinogradniško proizvodnjo, a žal v svojem procesu preoblikovanja ni deležen ustrezne podpore. Posledice te uredbe za vinogradniško-vinarski sektor bi bile, da bi na 33,4 – 37 % vinogradniških površin znotraj občutljivih območij v celoti prepovedali uporabo FFS, izjemoma bi se dovolila raba FFS za invazivne tujerodne rastline in karantenske škodljive organizme. Uveljavitev predlagane uredbe bi pomenila propad vinogradov na omenjenih površinah (cca. 5.500 ha). V Vinski družbi Slovenije menimo, da je predlagana Uredba EU o trajnostni rabi FFS za slovensko vinogradništvo nesprejemljiva in škodljiva. Vse pristojne institucije pozivamo, da pripravijo in podprejo predloge in izhodišča, ki bodo sorazmerni, uresničljivi in slovenskemu vinogradniku dolgoročno omogočili varno preživetje.«
Toni Kukenberger, ekološki kmet, inovativni mladi kmet 2016:
»Kmečka družina je temelj evropskega, še posebej pa slovenskega kmetijstva. Če bomo pustili, da slovensko izpodriva manj okoljsko sprejemljiva, s hranili osiromašena, industrijsko pridelana hrana, pridelana na drugih koncih sveta, čez 20 let ne bomo imeli 20.000 kmetij ampak 200 kmetijskih podjetij, zveri v Ljubljani, gozd pa do ograj okoli večjih mest, kjer ni mogoča industrijska pridelava hrane. Ekonomsko neodvisen kmet in njegova družina sta ključ do varne samooskrbe.«
