Piše: Borut S. Pogačnik
Nedavno je italijanski premier Mario Draghi odločno povedal, da je apel proti cepljenju v biti poziv k umiranju ali izzivanju smrti drugega. S tem moralnim in etičnim vprašanjem se srečujemo zadnje tedne tudi v Sloveniji, ko se odstotek precepljenosti nikakor ne more povečati. Obstajajo namreč številni ad hoc lobiji, ki brezskrbno pozivajo proti cepljenju, nošenju mask in socialni razdalji. Vse to se dogaja v času, ko se bolnice ponovno polnijo in so tisti, ki bi morali biti sprejeti na oddelke bolnic zaradi drugih bolezni tako prikrajšani, da tudi zato umirajo.
Kar 98 odstotkov bolnikov, ki so hospitalizirani zaradi covida-19, ni bilo cepljenih. To ponovno potrjuje, da je cepljenje edina pot k rešitvi in zatrtju virusa, kakor je bilo to v primeru črnih koz in vseh drugih epidemij, ki jih ni bilo mogoče drugače zatreti.
Nekdanja italijanska političarka in virologinja Ilaria Capua je nedavno povedala, da bi vsakdo, ki zboli zaradi covida in se ni hotel cepiti, moral plačati od 1.000 do 2.000 eur ter morda še več, kolikor pač stane dan v bolnišnici z vso oskrbo.
Ilaria Capua pa ni znana samo po tej izjavi, ampak je že leta 2006 zahtevala, da se genetski zapis ptičje gripe, imenovan tudi H5N1 javno predstavi in da se baza podatkov odpre vsem brezplačno, ne pa da bi se ta baza institutu, kjer je takrat delala, morala plačati. Institut jo je, kot poroča hrvaški kolega-novinar Inoslav Beškar, takrat odpustil in je našla pot v politiko, kjer pa tudi njena odprtost ni bila najbolj zaželena, zato je sredi svojega mandata v italijanskem parlamentu opustila politično delo ter odšla v ZDA, kjer se zdaj ukvarja z virološkimi raziskavami in predava na eni od univerz na Floridi.
Tudi Inoslav Beškar, je podobno kot že jaz, dal dober primer odgovornosti, ki jo vsakdan srečujemo v cestnem prometu. Namreč, če nekdo prekorači dovoljeno hitrost in tako ubije sebe, je to pravzaprav njegov problem. Če pa s tem ubije drugega, odgovarja za uboj druge osebe z visoko zaporno kaznijo. Italijanski kazenski zakonik je že pred epidemijo poznal člen, da kazensko odgovarja vsakdo, ki nenamerno okuži drugega. Podobno je tudi zaradi neodgovornega obnašanja, kajenja, drogiranja in popivanja, itn..
Pozivanje na človekove pravice in ustavo, je v tem primeru v popolnem nasprotju s pravico do življenja, ki jo ima vsakdo v okviru človekovih pravic in tudi ustave. Pravica do življenja in seveda tudi zdravja, je najvišja pravica, ki presega pravico posameznika, da bi to pravico kratil drugim.
Težko si predstavljamo, vendar je res, da imamo danes na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter drugih javnih služb ljudi, ki ne samo da se niso cepili, ampak celo nagovarjajo druge, da naj tako store. Ko mislimo, da je toliko ljudi visoko izobraženih in da znanje, ki so ga dobili na številnih fakultetah in univerzah, presega podzavestne impulze bojazni pred cepljenjem, se človek nehote vpraša, kaj je morda v opreki z vzgojo in izobraževanjem na vseh ravneh?
Borut S. Pogačnik je sociolog in psihoterapevt, vodja Dežurne psihosocialne službe za pomoč in oporo vsem ranljivim skupinam od 16. marca 2020 naprej pri Združenju invalidov-Forumu Slovenije (ZIFS).
