Piše: Andrej Sekulović
Množične migracije se še vedno stopnjujejo in povzročajo trenja v številnih državah Zahodne Evrope, ki so odprle svoja vrata tretjemu svetu. Med njimi je tudi Nizozemska, kjer predstavljajo migracije eno osrednjih vprašanj aktualne politike.
Nizozemska se sooča z naraščajočim številom prosilcev za azil, pomanjkanjem nastanitev za tujce in predvsem z nezadovoljstvom prebivalstva zaradi stanovanjske krize in pritiskov na socialne službe. Zaradi nestrinjanja glede migracijske politike pri vprašanju združevanja družin je leta 2023 padla vlada Marka Rutteja, potem ko se koalicija ni mogla uskladiti glede tega vprašanja. Letos junija pa se je zgodba ponovila, ko je padla vlada Dicka Schoofa, potem ko je iz koalicije izstopila Stranka za svobodo Geerta Wildersa, konservativca, ki je znan po svojih strogih stališčih do migracij. Tudi tokrat je bil razlog za razpad vlade v migracijski politiki; saj je Wilders izstopil, ker drugi niso hoteli podpreti njegovih konkretnih predlogov za rešitev migracijskega problema. Prav tako je letos septembra zaradi vse bolj nevzdržnega stanja potekal protest proti migracijam, ki pa se je sprevrgel v nasilje.
»Vstanimo za Nizozemsko!«
20. septembra so v Haagu organizirali velik protestni shod na trgu Spinoza, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi. Protest je potekal pod geslom »Vstanite za Nizozemsko«, organiziralo pa ga je več desnih aktivistov in vplivnikov, med njimi vse bolj znana vplivnica Els Noort, znana tudi kot »Els Rechts«. Protesti so sprva potekali mirno, slišati je bilo vzklike in videti napise proti množičnim migracijam, islamizaciji in »izdajalskim elitam«. Udeleženci so mahali z nizozemskimi zastavami in nosili transparente z napisi, kot je »Ustavimo azilni kaos«, »Nizozemska je polna« in »Nič več azilnih domov«. Čez nekaj časa pa naj bi se pojavile bolj »militantne«, v črno oblečene skupine protestnikov, za katere nekateri celo trdijo, da so bili morda provokatorji ali pripadniki gibanja Antifa, ki so nalašč prišli uničit miren shod. Vsekakor pa naj bi te skupine, ki so se pojavile kasneje, po poročanju medijev začele metati kamenje in steklenice na policiste. Nasilje se je hitro stopnjevalo. Policija se je odzvala s solzivcem in z vodnimi topovi, mestne oblasti pa so razglasile izredne varnostne ukrepe. Skupina protestnikov je napadla tudi lokalno pisarno promigrantske liberalne stranke D66, ki podpira politiko odprtih meja. Protestniki so razbili okna in razgrajali v prostorih liberalcev, prav tako pa je bilo v času izgredov zažgano policijsko vozilo. Na koncu je bilo poškodovanih več protestnikov in dva policista, aretiranih pa je bilo 30 ljudi.
Blokada avtoceste
Več sto protestnikov je po koncu shoda blokiralo avtocesto A12, ki poteka skozi Haag in povezuje mesto z nemško mejo. Gre za eno ključnih prometnic, ki je velikokrat lokacija protestnih dejavnosti, med drugim levičarskih »okoljevarstvenih« aktivistov iz gibanja Extinction Rebellion. No, tokrat pa avtocesta ni bila blokirana zaradi izpušnih plinov ali globalnega segrevanja, temveč zaradi grožnje množičnih migracij in velike demografske zamenjave. Protestniki so za blokado uporabili avtomobile in svoja telesa ter ustavili promet v obeh smereh. Prav tako so čez avtocesto razgrnili transparente in vzklikali »Nizozemska je polna«. Policisti so skušali sprva mirno odstraniti protestnike, a so na koncu uporabili vodni top in nekaj ljudi fizično odstranili s cestišča, več deset pa so jih aretirali zaradi ogrožanja prometne varnosti. Sama lokacija avtoceste A12 je bila izbrana, ker simbolično vodi do vladnih in parlamentarnih poslopij v Haagu. Nekateri konservativni mediji so akcijo opisali kot »državljansko nepokorščino«, podobno levičarskim akcijam, a s to razliko, da imajo levičarji podporo politike in medijev, desničarji pa so deležni le represije.
Kurjenje Korana pred azilnim centrom
Shod v Haagu pa ni bil edini protest proti migracijam. Le nekaj dni kasneje, 25. septembra, je v Hoofddorpu, kraju blizu Amsterdama, aktivist Edwin Wagensveld, znan kot vodja nizozemske Pegide, organiziral kurjenje Korana pred azilnim centrom. Dogodek je občina najprej prepovedala, a ga je sodišče kljub temu dovolilo pod določenimi varnostnimi pogoji. Ker so se na kraju pojavili levičarski in muslimanski nasprotniki protesta, je tudi ta hitro prerasel v nasilje. Protiprotestniki so metali pirotehniko in kamenje na udeležence shoda in policiste, slednji so posredovali s psi in aretirali sedem ljudi. Poleg tega je potekalo tudi več protestov po vsej državi, kjer lokalne skupnosti nasprotujejo novim azilnim domovom in nastanitvam azilantov. V Severnem Barabantu na jugu države so v kraju Uden, potem ko so izvedeli, naj bi država v občini naselila 750 azilantov, domačini protestirali pred mestno dvorano. Zbralo se je 300 ljudi, prišlo pa je tudi do petih aretacij. V isti provinci so v kraju Best protestniki trikrat poskusili na silo vdreti v športno dvorano med informativnim sestankom, pred dvorano pa so metali pirotehniko. V Uithoornu blizu Amsterdama je prav tako približno 200 ljudi poskušalo vdreti v dvorano, kjer je potekal sestanek o novem azilnem objektu. V mestu Coevorden v provinci Drenthe pa se je načrtovanje za nastanitev 14 mladoletnih prosilk za azil končalo s požigi avtomobilov in z vandalizmom. Zaradi ogroženosti so oblasti projekt preklicale, kar pomeni, da je protestnikom dejansko uspelo ustaviti naseljevanje migrantov.
Nasilje zmanjšuje legitimnost protestov
Poleg običajnih obsodb in negodovanja liberalnega establišmenta in medijev, ki so svarili pred radikalizacijo, je nasilje obsodil tudi Geert Wilders, vendar pa je ob tem poudaril, da je jeza ljudi razumljiva in da Nizozemska »ne more več sprejemati azilantov«. Kot je izpostavil, je zaradi »bremena azilnega kaosa« treba čim prej zmanjšati število prosilcev za azil. Dejal pa je tudi, da se nikoli ne sme opravičevati nasilja ter da zaradi slednjega protesti izgubijo legitimnost. Nasilna dejanja so se mu po domače rečeno zdela »idiotska«. Od nasilja se je oddaljila in ga obsodila tudi ena glavnih organizatork Els Noort. Nekdanji nizozemski poslanec in vodja stranke Forum za demokracijo Thierry Baudet pa je izpostavil, da je bilo dogajanje na protestu »naravni odziv državljanov na vlado, ki ignorira realnost migracij«.
Predčasne volitve 29. oktobra
Nizozemsko torej letos 29. oktobra čakajo predčasne volitve, ki so bile sklicane po odstopu premierja Dicka Schoofa in razpadu koalicije zaradi umika Stranke za svobodo Geerta Wildersa zaradi nesoglasij glede migracijske politike. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah iz avgusta je na prvem mestu Wildersova Stranka za svobodo z okoli 30 odstotki. Na drugem mestu je liberalna levosredinska koalicija Zelene levice in Socialdemokratske stranke pod vodstvom Fransa Timmermansa s približno 27 odstotki. Na tretjem mestu so sredinski krščanski demokrati Henrija Bontenbala s približno 17 odstotki, na četrtem pa z okoli 15 odstotki Ljudska stranka za svobodo in demokracijo Dilana Yeşilgöza. Socialnoliberalni Demokrati 66 so na petem mestu z dobrimi devetimi odstotki. Sledijo stranka Nova družbena pogodba s petimi do sedmimi odstotki ter druge manjše stranke. Ker so po odstopu Wildersa iz koalicije vse večje stranke izključile sodelovanje z njim, bo verjetno sestavljanje vlade tudi na Nizozemskem precej zapleteno. Za zdaj je pričakovati, da bo nova koalicija nastala okoli desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo ali pa okoli levičarske koalicije zelenih in socialnih demokratov. Vsekakor bo potrebna širša koalicija, ki prav tako najverjetneje ne bo preveč trdna. Glede na migracijsko politiko morebitnih prihodnjih koalicij brez Wildersa pa lahko v tem primeru pričakujemo še več protestov in trenj.
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
