Huawei je danes v nemškem Münchnu predstavil nova telefona z operacijskim sistemom Android, ki bosta zaradi ameriških sankcij proti Kitajski prvi napravi tega proizvajalca brez Googlovih aplikacij. Pri Huaweiju mirijo, da bodo uporabniki na njihovi platformi še vedno imeli na voljo 45.000 aplikacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Analitik Richard Windsor, sicer ustvarjalec na Radio Free Mobile, opozarja, da je pred Huaweijem zaradi ameriških sankcij “herkulska naloga prepričati uporabnike, naj kupijo njihovo napravo”. Prepričan je, da bo kitajski gigant največ uporabnikov izgubil na tujih trgih.
Kitajski potrošniki so namreč po njegovih besedah navajeni kupovati “prazne” pametne telefone in na lastno pest nalagati programsko opremo, medtem ko so uporabniki v drugih državah navajeni, da je ta že prednaložena.
Analitiki tudi napovedujejo, da bo težko prodreti na tuje trge z napravo brez Googlovih aplikacij, kot so Youtube, Gmail in Zemljevidi, poroča portal Quartz.
Nova telefona Mate 30 in Mate 30 Pro bosta imela nameščeno odprtokodno verzijo operacijskega sistema Android. Android odprtega tipa lahko vsak proizvajalec prilagaja glede na svoje potrebe, brez sporazuma z njegovim lastnikom pa ne more vanj vključiti tudi priljubljenih aplikacij.
Huawei je 9. avgusta v domačem mestu Dongguan predstavil tudi lastni operacijski sistem HarmonyOS, ki bi lahko nadomestil Android. Huawei se je odločil lastni operacijski sistem razviti zaradi groženj, da bo zaradi ameriških sankcij ostal brez dostopa do Googlovega operacijskega sistema Android.
“Vse naše pametne telefone lahko z novim operacijskim sistemom opremimo kadar koli. Vendar pa dajemo prednost Googlovemu Androidu, s katerim je Harmony združljiv. Če v prihodnje ne bomo mogli več uporabljati Androida, lahko takoj preklopimo na Harmony,” je takrat pojasnil vodja enote za izdelke za potrošnike pri Huaweju Richard Yu.
Ameriški predsednik Donald Trump je sredi maja podpisal izvršni ukaz o prepovedi poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki da predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA. Podjetja ali države niso bile posebej omenjene, a v prvi vrsti naj bi šlo predvsem za ukrep proti Huaweiju.
ZDA so nato teden kasneje prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni, saj da je potrebnega nekaj manevrskega prostora, da bi se izognili hudim motnjam na trgu. Sledila je Trumpova izjava, da lahko ameriška podjetja s Huaweijem poslujejo še naprej, a le glede opreme, “pri kateri ni nobene velike varnostne težave”.
7. avgusta pa je ameriška vlada objavila nova pravila, ki prepovedujejo sklepanje vladnih pogodb s kitajskimi podjetji Huawei, ZTE, Hytera, Dahua in Hangzhoud Hikvisio. Pravila začnejo veljati po 60 dneh, kitajska vlada pa se je pričakovano odzvala z ogorčenjem.
Huawei ves čas poudarja, da na nikakršen način ne predstavlja tveganja za nacionalno varnost katere koli države in da je žrtev političnih sporov. Ob poskusih rešitve nesoglasij se je takoj lotil izdelave lastnega operacijskega sistema, da bi uporabnike prepričal, da bodo tudi v primeru Androidove blokade njegove telefone in druge naprave lahko uporabljali še naprej. Po ocenah podjetja jim bo ameriška prepoved znižala letošnje prihodke za 10 milijard ameriških dolarjev.
Huawei sicer na Kitajskem že nekaj časa prodaja telefone z operacijskim sistemom Android brez Googlovih aplikacij, saj te tam večinoma sploh niso na voljo. V drugi četrtini letošnjega leta je obvladoval okoli 40 odstotkov Kitajskega trga mobilnih telefonov.
