9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Minister Černač na neformalnem zasedanju kohezijskih ministrov: »Po pandemiji je potrebno hitro ukrepanje, ki temelji na solidarnosti, fleksibilnosti in upoštevanju specifičnih potreb posameznih držav članic.«

Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač se je skupaj z državno sekretarko mag. Moniko Kirbiš Rojs preko avdio-video konference udeležil neformalnega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v sestavi ministrov za kohezijsko politiko. Ministri in ministrice so opravili orientacijsko razpravo o kohezijski politiki kot enemu izmed temeljnih elementov okrevanja EU po pandemiji covida-19.

Evropska unija je po krizi zaradi pandemije covid-19 pred veliko preizkušnjo in številnimi izzivi, tudi na področju evropske kohezijske politike. Škodljive gospodarske in socialne posledice pandemije namreč predstavljajo veliko breme za javne finance v EU. Evropski kohezijski ministri so bili enotni glede tveganja, da bi se regionalne razlike še povečale in pri tem ogrozile delovanje enotnega trga, vloga kohezijske politike pri prizadevanjih EU za okrevanje še toliko večja.

Minister Zvonko Černač je uvodoma na zasedanju poudaril, da je pri soočanju z vplivi pandemije potrebno hitro ukrepanje, ki temelji na solidarnosti in upoštevanju posebnosti posameznih držav članic.

Slovenija pozdravlja posodobljen predlog večletnega finančnega okvira in nov ambiciozni Evropski instrument za okrevanje. Ne gre samo za načrt za okrevanje Evrope, gre predvsem za pomemben korak k še bolj povezani, solidarni, zeleni in digitalni Evropi. Slovenija pozdravlja tudi predlagani instrument REACT-EU, ukrepe za ustvarjanje in ohranitev delovnih mest, za zagotavljanje nujne podpore malim in srednjim podjetjem in za podporo zagotovitvi dodatnih zmogljivosti v zdravstvu. » Ob tem še posebej pozdravljamo možnost, da država članica opredeli geografsko in sektorsko porazdelitev sredstev glede na potrebe in specifike,« je povedal minister.

Tako v okviru sredstev REACT-EU kot Sklada za pravični prehod Slovenija podpira možnost, da se pogoji koriščenja sredstev določijo na način, da bo zagotovljeno prilagajanje dejanskim razvojnim potrebam na posameznih območjih in odzivu na posledice COVID krize. »Slovenija pozdravlja povečanje sredstev v okviru REACT-EU, saj bomo s tem namenili sredstva najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem, ki pretežno temeljijo na izvozu in se zaradi posledic pandemije COVID-19 soočajo s težavami na tujih trgih,« je pojasnil minister in nadaljeval, da Slovenija pri Skladu za pravični prehod pričakuje upoštevanje posebnosti posamezne države članice in prožnost Evropske komisije pri izboru oz. vključitvi dodatnih upravičenih regij za sofinanciranje iz tega sklada ter prožnost pri opredelitvi vsebinskih možnosti financiranja iz posameznih politik oziroma skladov.

Ključnega pomena je ohraniti dolgoročno naravo naložb kohezijske politike, ki s ciljem zmanjšanja socialnih, ekonomskih in teritorialnih razlik na posameznih območjih, uresničuje cilje sektorskih politik EU za boljše življenje vseh državljanov EU, je poudaril minister Černač in nadaljeval, da Slovenija pozdravlja predloge za obdobje 2021-2027, ki omogočajo širitev upravičenosti podpore v okviru specifičnih ciljev tudi za nacionalne zdravstvene sisteme ter spodbujanje kulture in turizma, še posebej pa tudi investicij v področno infrastrukturo.

Slovenija podpira predlog povečanja obsega sredstev večletnega finančnega okvira preko dodatnih sredstev Instrumenta za okrevanje. Posebej pomembno je, da je v okviru Instrumenta za okrevanje Evropska komisija predlagala dodatna sredstva za kohezijsko politiko in razvoj podeželja, za kar se je Slovenija zavzemala čez celotna pogajanja o večletnem finančnem okviru.

Slovenija tudi podpira prizadevanja da se dogovor o večletnem finančnem okviru in novem Instrumentu za okrevanje doseže čimprej.

Minister je glede kriterijev za delitev sredstev med države in regije poudaril, da bi ključ delitve čim bolj temeljil na relativni razvitosti držav in regij ter pojasnil, da Slovenija načeloma kot ustrezno ocenjuje, da kriteriji temeljijo na zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih, saj to omogoča prilagoditev alokacije sredstev v primeru morebitnih zakasnjenih učinkov krize. Kljub temu pa je minister opozoril, da predstavlja sprotno določanje obsega sredstev za državo velik izziv pri načrtovanju in izvajanju kohezijske politike.

Ob koncu je minister Černač še dodal: »Slovenija se strinja s predlaganim povečanjem sredstev za področje raziskav in zdravja. Omenjena sredstva so nujno potrebna za učinkovitejše soočanje s pandemijo COVID, vključno s povečanjem vlaganj v raziskave za razvoj cepiva, krepitev zdravstvenih sistemov in povečanje dostopnosti zdravil.« Krepitev vlaganj v raziskave in inovacije je izrednega pomena tudi za zeleni prehod in digitalno preobrazbo Evropske unije, je zaključil minister Černač.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine