Piše: G. B.
Dan pred mednarodnim dnevom spomina na holokavst je Meddržavno sodišče v Haagu izreklo prvo vidnejšo odločitev v zadevi tožbe Južne Afrike proti Izraelu. Sodišče ni popustilo pritiskom tistih, ki so hoteli Izrael takoj označiti za genocidno državo, je pa izrazilo zahtevo, da se v Gazo takoj dostavi humanitarno pomoč in prepreči genocidna dejanja.
Ali je s tem sodišče merilo na nekatere izjave članov izraelske vlade, ki so pokazale večjo skrajnost od stališč premierja Benjamina Netanjahuja, ni znano. Kot je znano, premier ne predvideva trajne okupacije Gaze in razselitve palestinskega prebivalstva v tej enklavi, čeprav si nekateri člani izraelske vlade to želijo. Je pa pa pobudnica tožbe Južna Afrika to prvo sodbo označila za pomemben mejnik v iskanju pravice za Palestince, medtem ko so v Izraelu ogorčeni nad obtožbami, da se dogajajo genocidna dejanja.
Kaj pravzaprav zahteva sodišče?
Izrael mora sprejeti vse ukrepe, ki so v njegovi moči, da prepreči in kaznuje neposredno in javno spodbujanje h genocidu, je v začasni odredbi odločilo sodišče, ki je sprejelo v obravnavo tožbo Južne Afrike proti Izraelu. Kot je dodalo, mora Izrael spoštovati 2. člen konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki med drugim prepoveduje ubijanje pripadnikov določene skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupine ter namerno ustvarjanje razmer, katerih namen je povzročiti popolno ali delno uničenje skupine. Prav tako bo Tel Aviv moral ohraniti vsakršne dokaze glede domnevnih genocidnih dejanj v Gazi ter misijam za ugotavljanje dejstev ne bo smel preprečevati dostopa do njih. O sprejetih ukrepih in izvajanju odločitev ICJ pa bo moral Izrael sodišču poročati čez mesec dni. Sodišče je izrazilo tudi zaskrbljenost zaradi usode talcev, ki jih zadržuje palestinsko islamistično gibanje Hamas, in pozvalo k njihovi takojšnji izpustitvi.
Pri tem se seveda postavlja vprašanje, na kakšen način bo Izrael nadaljeval z bojem proti Hamasu, saj je za Gazo značilna velika koncentracija civilnega prebivalstva, ki ga Hamas uporablja za živi ščit.
Predsednica sodišča Joan E. Donoghue, ki je prebrala odločitev sodišča, je ob tem izrazila zaskrbljenost zaradi visokega števila žrtev v Gazi. Donoghue meni, da ukrepi Izraela za čim manjše število žrtev med civilisti v Gazi niso zadostni. Ob tem je ocenila, da obstaja resna nevarnost, da se bodo humanitarne razmere v enklavi poslabšale, preden bo sodišče izdalo končno sodbo. Sodišče bi teoretično lahko zavrglo tožbo oziroma ugotovilo, da ni pristojno za njeno obravnavo, a je svojo pristojnost potrdilo in s tem odločilo, da ima Južna Afrika pravno podlago za vložitev tožbe, poroča STA.
Sodišče bo obravnavalo tožbo Južne Afrike, ampak …
ICJ je danes sporočilo odločitev le o zahtevi Pretorie za nujne izredne ukrepe, ne pa o vprašanju, ali Izrael izvaja genocid v Gazi. Sojenje glede slednjega bo predvidoma trajalo več let. Kot je še pojasnilo sodišče, želijo z izrednimi ukrepi zagotoviti, da bodo Palestinci v Gazi, medtem ko bodo sodniki obravnavali temeljno obtožbo Južne Afrike proti Izraelu, deležni določene zaščite. Čeprav so odločitve ICJ za države zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, sodišče svojih sodb ne more uveljaviti oziroma ne more prisiliti države, da jih izvaja. To se je navsezadnje pokazalo tudi v primeru odločb v primeru ruske agresije v Ukrajini, saj je Rusija odločitve sodišča enostavno ignorirala.
V odzivu na današnje odločitve sodišča je Netanjahu obtožbe proti Izraelu glede izvajanja genocidnih dejanj v Gazi označil za nezaslišane. Poudaril je, da se bo Tel Aviv še naprej branil in pri tem spoštoval mednarodno pravo. Prav tako bo nadaljeval vojno v Gazi do popolne zmage in do vrnitve vseh talcev, ki jih zadržuje Hamas, je dodal. Izraelski obrambni minister Joav Galant je zavrnil odločitev ICJ in zagotovil, da bodo izraelska vojska in varnostne agencije še naprej delovale z namenom uničenja vojaških in upravnih zmogljivosti Hamasa. Tudi zunanji minister Izrael Kac je poudaril, da je Izrael zavezan mednarodnemu pravu ter izpostavil pravico države do samoobrambe.
Južna Afrika pa je v odzivu sporočila, da današnji dan pomeni odločilno zmago za mednarodno vladavino prava in pomemben mejnik v iskanju pravice za Palestince. Zunanja ministrica Naledi Pandor, ki je bila prisotna na sojenju v Haagu, je sicer prepričana, da odločitve sodišča brez prekinitev ognja v Gazi ne bodo učinkovite. Hamas je medtem menil, da bo odločitev prispevala k izolaciji Izraela in razkritju njegovih zločinov v Gazi. Sodbo je pozdravila tudi Palestinska uprava v Ramali na zasedenem Zahodnem bregu. Po besedah zunanjega ministra Rijada al Malikija je sodišče razsodilo v prid človečnosti in mednarodnega prava.
Odločitev ICJ je pozdravilo več držav, tudi Slovenija. Evropska unija je sporočila, da pričakuje takojšnjo uresničitev odločitve sodišča in poudarila, da so odredbe ICJ za pogodbenice zavezujoče. Tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pričakuje takojšnjo uresničitev odločitve sodišča. Po njenih besedah gre za jasna sporočila Izraelu, da mora takoj ustaviti morijo nad civilnim prebivalstvom v Gazi.
Pri odzivu je pohitela stranka Levica, ki je bila znova bolj papeška od papeža. “Ime države Izrael je zdaj neločljivo povezano z besedo genocid,” so ocenili in dodali, da je zdaj čas, da besedo genocid uporabijo tudi svetovni voditelji in diplomati.
Zakaj je tožba politično motivirana
Je pa diplomat dr. Božo Cerar pred nekaj dnevi v intervjuju za Portalplus opozoril na nenavadne okoliščine glede interesa Južne Afrike pri tožbi. “Južna Afrika ima vsekakor omenjeno možnost oziroma pravico, če hočete, saj sta obe državi članici Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Dvomim pa, da sta jo pri tem vodila zgolj ali predvsem skrb za spoštovanje mednarodno-pravnih obvez in sočutje do trpečih palestinskih civilistov v Gazi. Kajti če bi bilo temu tako, bi se Južna Afrika pridružila resoluciji Generalne skupščine OZN, s katero je ta obsodila rusko invazijo na Ukrajino. Ali se zamislila nad ruskim znašanjem nad ukrajinskimi civilisti, neprestanim bombardiranjem stanovanjskih in drugih nevojaških objektov, pa nad grozodejstvi v Buči in drugje, zanikanjem ukrajinske samobitnosti …,” je dejal.
Kot pravi dr. Cerar, bi lahko Južna Afrika tudi vložila podobno tožbo zoper Kitajsko, ki se ji očita genocid nad Ujguri, muslimansko manjšino. “Razloge za opustitev je treba iskati v dejstvu, da sta obe državi, ena kot Južna Afrika članici BRICS. Naravnost idealno priliko, da pokaže svojo odločenost v preprečevanju genocida in kaznovanju odgovornih zanj, je imela leta 2015, ko je gostila vrh Afriške Unije. Udeležil se ga je tudi sudanski predsednik Omar al-Bashir, zoper katerega je bila pred Mednarodnim kazenskim sodiščem vložena obtožnica zoper genocid zoper pripadnike manjšinskih skupin v Darfurju. Južna Afrika ga ni aretirala, čeprav bi ga morala.”
Medtem pa odmeva odločitev Italije. Policija v Rimu in Milanu je namreč prepovedala v soboto napovedane proteste v podporo Palestincem, potem ko je judovska skupnost izrazila zaskrbljenost, ker bi sovpadali z dnevom spomina na holokavst in bi lahko prišlo do protiizraelskih ali celo antisemitskih incidentov. Organizatorji kljub prepovedi vztrajajo, da bodo v soboto pripravili shode. Rimska prefektura je sporočila, da bodo pohod čez prestolnico, ki ga je za soboto napovedalo gibanje palestinskih študentov, morali pripraviti kak drug dan po 28. januarju. Podobno odločitev so sprejeli v Milanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vendar pa je gibanje palestinskih študentov na Instagramu že sporočilo, da bodo kljub prepovedi v soboto pripravili proteste v Rimu in Milanu, pa tudi v drugih italijanskih mestih, kot sta Neapelj in Cagliari. “Zatiranje nas ne bo ustavilo. V primerjavi s tem, kakšno ceno plačujejo naši rojaki za svobodo, pomeni to majhno dejanje državljanske nepokorščine zanemarljivo tveganje, tudi glede na to, da so demonstracije v Italiji še vedno pravica,” so izpostavili po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.
Italija prepovedala propalestinske demonstracije na jutrišnji dan
Vodja judovske skupnosti v Rimu Victor Fadlun je medtem odločitev Rima in Milana pozdravil kot pravično in razumno, ker bodo po njegovi oceni s tem preprečili morebitne žalitev spomina na holokavst. Na Facebooku se je zahvalil tudi notranjemu ministru Matteu Piantedosiju. Minister Piantedosi je v odzivu na polemiko v četrtek dejal, da je vprašanje preložitve demonstracij kompleksno, saj je svoboda izražanja zapisana v ustavo. Vendar pa pomenijo zaradi napetosti, ki so posledica vojne med Izraelom in Hamasom, tovrstni dogodki tveganje, da bi se lahko “oddaljili od vrednot, ki jih zagovarja zakon, kot je v tem primeru obeleževanje holokavsta”. Minulo soboto so se sicer propalestinski protestniki, ki so v Vicenzi demonstrirali proti udeležbi Izraela na sejmu nakita, spopadli s policijo, še navaja AFP.
