Na predčasnih volitvah v Avstriji, ki so bile posledica izglasovanja nezaupnice 33-letnemu premierju Sebastianu Kurzu, je slavila ravno Kurzeva Avstrijska ljudska stranka (OVP), ki je po prvem štetju prejela 38,4 odstotka glasov. Na drugem mestu so z 21,5 odstotki Socialdemokrati, sledijo Svobodnjaki (FPO) s 17,3 odstotki glasov, Zeleni so dobili 12,4 odstotka glasov in liberalni NEOS 7,4 odstotka glasov. Na račun Svobodnjakov so pridobili v Ljudski stranki, na račun Socialdemokratov pa Zeleni in NEOS.
Na predčasnih volitvah v Avstriji do katerih je prišlo potem, ko je avstrijski premier Sebastian Kurz zahteval odstop notranjega ministra Herberta Kickla, potem, ko je že odstopil s položaja podpredsednik vlade in vodja Svobodnjakov Heinz-Christian Strache zaradi videoposnetka, kjer so ga ujeli, kako nastavljenki obljublja določene usluge, je s še večjo zmago slavili Kurz. Sledijo koalicijska pogajanja, edini možnosti pa so nacionalistični Svobodnjaki ali pa Socialdemokrati, vendar je predsednik Svobodnjakov Norbert Hofer že napovedal, da s Kurzem ne bodo sodelovali.
Udeležba volitev pa je bila s 75,5 odstotki za avstrijske razmere ena od nižjih. Za primerjavo, na parlamentarnih volitvah 2017 je glasovalo kar 80 odstotkov Avstrijcev.
Kurz vse močnejši
Lahko rečemo, da se je Kurzu rušenje lastne vlade pred Evropskimi parlamentarnimi volitvami lepo obrestovalo. Potem, ko so na volitvah za Evropski parlament dobili 34,6 odstotkov glasov in s tem devet sedežev, kar je dve mesti več kot pred petimi leti, so tudi v avstrijskem parlamentu dobili 73 sedežev. Na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma so jih imeli 62.
A da bi lahko vladali, je potrebno imeti večino v 183-mestnem parlamentu, kar pomeni, da bo Kurz potreboval koalicijskega partnerja. Edini, ki pa imajo dovolj dovolj mest pa so Svobodnjaki z 32 mesti in Socialdemokrati z 41 mesti.
Program Zelenih, ki imajo po novem 23 sedežev v avstrijskem parlamentu je preveč različen s platformo ljudske stranke, liberalni NEOS pa s štirinajstimi mesti v parlamentu ni realen koalicijski partner.
Na račun koalicijskih partnerjev
Tako smo spet pri Svobodnjakih in Socialdemokratih. A po cirkusu, ki je sledil tako imenovanemu škandalu “Ibizagate” v katerem so tik pred volitvami v javnost prišli stari posnetki zdaj že nekdanjega vodje Svobodnjakov in takratnega podpredsednika vlade Heinz-Christiana Stracheja, ki je dajal obljube “nečakinji ruskega oligarha”.
Vse skupaj je bila samo past za Stracheja, v katero se je ujel. Ko so posnetki prišli v javnost, ga je Kurz takoj odstavil z mesta podpredsednika vlade, sam pa je odstopil tudi kot vodja Svobodnjakov. A to Kurzu in zadostovalo. Potem, ko je odstavil Stracheja je nerazumljivo zahteval še odstop notranjega ministra Herberta Kickla.
Ugibati je, da se je Kurz bal italijanskega scenarija, kjer je bil Matteo Salvini kot podpredsednik italijanske vlade in notranji minister trn v peti protimigranskim koalicijskim partnerjem M5S. Namesto Kicklovega odstopa je takrat dobil odstop vseh ministrov iz stranke Svobodnjakov, temu pa je sledilo izglasovanje nezaupnice.
Najverjetnejša velika koalicija s Socialdemokrati
Novi vodja Svobodnjakov Norbert Hofer, je po pisanju RT že napovedal, da se stranka “pripravlja za odhod v opozicijo”. Tako edini partnerji na prvi pogled ostanejo še Socialdemokrati. Prednost koalicije z njimi, za Kurza vsekakor predstavlja k EU naravnana platforma, kar bi pomenilo, da tudi sam več ne bi v veliki meri bil deležen neprestanih pritiskov s strani EU.
V kolikor bi v Avstriji ponovno sestavili desno vlado, pa bi to bila velika preizkušnja porušenega zaupanja med Kurzem in Svobodnjaki, a tak scenarij je malo verjeten. Kolikor zaradi oportunizma, ki je postal prepoznavna lastnost mladega premiera, toliko zaradi Svobodnjakov, ki niso pripravljeni zlahka ponovno zaupati Kurzu, ki je svojo moč zgradil na račun svojih koalicijskih partnerjev.
Ivan Šokić/Nova24TV
