Piše: Lionel Baland
Krzysztof Bosak je predsednik poljske nacionalistične stranke Ruch Narodowy (Narodno gibanje) in je poleg Slawomirja Mentzena sopredsednik Konfederacja Wolność i Niepodległość (Konfederacija svobode in neodvisnosti), skrajšano Konfederacja, ki združuje nacionalistične stranke in politike na Poljskem, vključno z Ruch Narodowy.
Je tudi podpredsednik poslanske zbornice.
Evropski poslanci iz Konfederacije pripadajo različnim poljskim strankam in so se odločili, da se pridružijo različnim skupinam v Evropskem parlamentu. Zakaj in na kakšni podlagi?
Sem vodja Nacionalnega gibanja, ene glavnih političnih strank v Konfederaciji. Narodno gibanje se je odločilo pridružiti skupini, ki je najbližje njegovi ideološki liniji, tisti, ki združuje suverenistične stranke, ki podpirajo nacionalno-konservativno vizijo: Patriots for Europe (PfE).
Nekateri evropski poslanci iz Konfederacije, ki pripadajo drugi stranki Nowa Nadzieja (Novo upanje), ki je konservativna in libertarna, so se odločili, da bodo sedeli v drugi skupini, imenovani Evropa suverenih narodov (ESN). To je zato, ker se pogajamo ločeno in ni potrebno, da pripadamo isti skupini v Evropskem parlamentu. Ruch Narodowy in Nowa Nadzieja sta delovali z nekoliko drugačnima strategijama. To je vodilo do naše prisotnosti v dveh političnih skupinah v Evropskem parlamentu. Ta situacija je lahko koristna za nas, saj lahko vplivamo ne samo na eno, ampak na dve skupini. Lahko si izmenjujemo informacije in sodelujemo pri določenih projektih.
Politične stranke, ki so članice skupine Evropa suverenih narodov (ESN) in skupine Domoljubi za Evropo (PfE), pravzaprav niso tako različne. Na političnem prizorišču se poznamo že vrsto let. Zato menim, da je možno, da bomo v prihodnosti del večje skupine, tudi z nekaterimi dobrimi ljudmi iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki so konservativci ali suverenisti ali celo nacionalni konservativci ali krščanski nacionalisti. Menim, da bi morali vsi posamezniki zdrave pameti, dobre volje in konservativnih nazorov sodelovati med seboj, ne glede na to, kateri skupini pripadajo.
Ali ni vojna v Ukrajini točka, o kateri ni mogoče najti soglasja med različnimi domoljubnimi strankami?
Vsaka vojna je tako zapleten in tragičen dogodek, da je povsem normalno, da se ljudje prepirajo o tem, kako ravnati ob tako dramatičnem in grozljivem političnem in strateškem procesu, s katerim se soočamo v Ukrajini.
Zato ne bom kritiziral dejstva, da obstajajo različna stališča drug ob drugem. Težava je v pomanjkanju strateškega vodstva v Evropi, ne pa v široki paleti različnih pogledov na to, kako ravnati ali kako presojati situacijo ali seveda, kako narediti dobro strateško analizo. V večini večjih evropskih držav bodisi nimamo pravih vlad bodisi imamo zelo šibke vlade. Nimamo skupne obrambne politike, niti dobre obrambne koordinacije. Večina evropskih držav je članic Nata, vendar je stopnja sodelovanja in koordinacije v orožarski industriji in pri nekaterih obrambnih vajah veliko prenizka, da bi odvrnila Rusijo. Prava težava je tam, ne v razlikah v mnenjih. Glavni problem je, kaj delamo in ne, kaj govorimo. Premalo naredimo za obrambo svojih držav.
To moramo spremeniti in to smo začeli delati na Poljskem. Na srečo vidimo kontinuiteto med prejšnjo vlado Zakona in pravičnosti (PiS) in sedanjo levosredinsko koalicijsko vlado, ki jo vodi Državljanska platforma (PO). Nadaljujemo s krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Pozivam tudi druge države, da storijo enako, saj če bi bili mi šibki, našega mnenja nihče ne bi upošteval. Pogledi šibkih držav in organizacij na strateška vprašanja so nepomembni. Pravi problem je tam.
Več TUKAJ.
