Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Včeraj so v Španiji potekale parlamentarne volitve. Na teh je največ glasov prejela stranka PP (Partido Popular) iz družine Evropske ljudske stranke, ki ji pripada tudi SDS. A s 136 osvojenimi sedeži ta ne bo uspela samostojno sestaviti vlade, to pa ji ne bo uspelo niti v primeru, da bi sklenila koalicijo s stranko Vox.
Socialisti so bili tokrat poraženi. PSOE, ki jo vodi trenutni španski premier Pedro Sanchez, bo po rezultatu volitev dodeljenih 122 sedežev, kar je dva sedeža več, kot so jih dobili na zadnjih volitvah leta 2019. Konservativcem, ki jih vodi Alberto Nunez Feijoo iz vrst PP, je podpora izrazito zrasla. Pridobili bodo 47 sedežev.
Pred Španijo je tako negotovo obdobje. Nobena od velikih strank nima zadostnega števila sedežev za sestavo vlade. Španska volilna zakonodaja namreč določa, da mora koalicija zbrati 176 glasov, v parlamentu, ki šteje 350 sedežev. Zmagovalka volitev, konservativna PP, in EU skeptična Vox (22 glasov), ki se umešča desno od PP, skupaj zbereta 169 glasov. Tudi PSOE (socialisti/social demokrati) s svojimi 122 glasovi in glasovi skrajne levice SUMAR, ki je prejela 31 sedežev, s 153 sedeži nimajo zadostne moči za sestavo vlade.
Jeziček na tehtnici bodo tako majhne regionalne stranke, ki so skupaj osvojile 27 sedežev. Na prvi pogled imajo konservativci, glede na število osvojenih glasov, lažjo nalogo. Prepričati bi morali le 7 izvoljenih posameznikov. Mednarodni analitiki ob tem ocenjujejo, da naloga ne bo lahka, predvsem zaradi avtonomističnih teženj v Baskiji in Kataloniji. PP bo potreboval glasove PNV, baskovske nacionalistične stranke, ki je leta 2019 podprla socialista Sancheza. Kot tudi glasove stranke CC (Coalición Canaria), nacionalistov iz Kanarskih otokov, ki je že bila v koaliciji na regionalni ravni, in stranke UPN (Unión del Pueblo Navarro), ki ima prav tako zgodovino sodelovanja s PP, poroča NY Times.
PP je stranka, ki podpira enotno Španijo v obliki, kot jo poznamo sedaj. Program stranke VOX, ki je nastala z odcepitvijo dela stranke PP in s katero bo PP hočeš-nočeš moral skleniti koalicijo, če bo hotel sestaviti vlado, pa temelji na boju proti avtonomističnim težnjam nekaterih regij. Podpora avtonomističnim težnjam Katalonije in Baskije je nizka tudi v Sanchezovi PSOE, zaradi česar je tudi na levem političnem polu konkretno povezovanje malo verjetno.
Vodja socialistov/social demokratov Pedro Sanchez (Vir: STA)
Manjšinska vlada?
Analitiki tako napovedujejo, da bi se prav lahko zgodilo, da bo Španija imela manjšinsko vlado, ki bo za sprejemanje zakonov sestavljala ad hoc koalicije, poroča STA. Izključen pa tudi ni scenarij ponovnih volitev, kar bi pravzaprav pomenilo ponovitev scenarija iz zadnjih volitev, ko so se španci morali odpraviti na volišča aprila in novembra, preden je bil izglasovan rezultat, ki omogoča operativno vlado.
Do volitev je prišlo po tem, ko je PSOE na regionalnih volitvah doživela hud poraz. Španija trenutno predseduje Svetu EU.
Pred volitvami se je napovedovalo, da se bo Španija pridružila valu konservativnih zmag v Evropi, kot je do tega prišlo v Italiji, na Finskem, Švedskem in v Grčiji. To je sicer še vedno možno, a le ob zgoraj opisanih scenarijih.
