“Da ne okolišimo, je*em ti mater, kobila ustaška!” je v odziv na lažno informacijo, da naj bi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović v Izraelu Bosno in Hercegovino označilo za “nestabilno državo pod oblastjo militantnega islama”, tvitnil nekdanji urednik Federalne televizije (FTV) in voditelj oddaje 60 minuta Bakir Hadžiomerović.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se nahaja na tridnevnem obisku v Jeruzalemu, njeno srečanje z izraelskim predsednikom pa je dvignilo veliko prahu v Bosni in Hercegovini zaradi zavajajoče trditve novinarja The Jerusalem Posta, ki je trdil, da je hrvaška predsednica Bosno in Hercegovino označila za “nestabilno državo pod oblastjo militantnega islama”. Trditev je bila pozneje izbrisana in preoblikovana, a to ni ustavilo “uglednega” novinarja in spodletelega politika na bosanski Federalni televiziji, da ne bi preklel hrvaške predsednice.
Ko so ga drugi opozorili, da hrvaška predsednica očitanega na srečanju z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom ni izrekla, se za svojo prostaško izjavo ni niti opravičil niti je ni umaknil. Še več, v svojih odzivih je še dodatno pokazal nivo novinarstva predstavnika socialdemokratov. “Cipa!” in “Živinski trg” sta primera odzivov, s katerimi je svojim sledilcem na Twitterju postregel Hadžiomerović.
Lahko bi rekli, da ko zmanjka argumentov, pride čas za žaljivke. Ustvarja se namreč vtis, da je trditev, ki je hrvaška predsednica ni izustila, še posebej razjezila Hadžiomerovića. Sprašujemo se lahko, ali bi lahko razlog za to bilo dejstvo, da se Hadžiomerović zaveda, da taka trditev drži.
Hadžiomerovićeva znanka tudi Tanja Fajon
Omeniti velja, da je po trditvah Twitter uporabnika Darka Mršiča za obstanek “skoraj propadle FTV” navijala tudi evroposlanka SD Tanja Fajon. Slednja se je na omenjeni televiziji pojavljala tudi v vlogi gostje in napovedovala, kako kmalu bi lahko BiH pristopila k začetnim pogajanjem za vstop v EU. Ravno tako pa naj bi bila tudi gostja v Hadžiomerovićevi oddaji 60 minuta.
Grabar-Kitarovićeva se je ob srečanju z izraelskim predsednikom dotaknila problema migrantske krize in pri tem opozorila, da migranti, ki prihajajo na Hrvaško, tam nočejo ostati, temveč želijo naprej. Medtem ko jih večina trdi, da so iz Sirije, so v resnici iz Afganistana in Pakistana, v Hrvaško pa vstopajo preko BiH. Ob tem se je Grabar-Kitarevićeva navezala na vprašanje Irana ter večanje njegovega vpliva ter terorističnih dejavnosti po svetu. Novinar Jerusalem Posta pa je njeno izjavo interpretiral po svoje in to povezal s stanjem v Bosni in Hercegovini.
Ob tem so izraelski mediji poudarili veliko podporo, ki jo je Izrael deležen s strani Hrvaške in drugih držav, ki so bile za železno zaveso, kot izjemo pa so izpostavili Slovenijo. Videti je, da nedavni obisk palestinskega zunanjega ministra Riada al-Malikija, ob katerem je slovenski zunanji minister Miro Cerar potrdil, da glavna prioriteta slovenske zunanje politike ostaja priznanje Palestine, v Izraelu ni ostal neopažen.
Po drugi strani pa Hrvaška še krepi vezi z Izraelom. Obe državi sta izrazili obžalovanje za spodleteli nakup izraelskih modificiranih lovcev F-16, ki ga je ustavil veto s strani Američanov. To je tudi že tretje srečanje hrvaške predsednice in izraelskega predsednika, Rivlin pa je Grabar-Kitarovićevo ob tem povabil še na obisk v Izrael konec januarja 2020, ko bo gostil 75. obletnico osvoboditve Auschwitza.
Ivan Šokić
