Piše: Bogdan Sajovic
Trgovinski vojni med Kitajsko in ZDA ni videti konca. Obe državi dvigujeta uvozne carine v nebo. Trump je sicer nekoliko popustil in odpravil carine na uvoz elektronike, ki pa predstavlja največji delež ameriškega uvoza iz Kitajske.
Vse bolj se kaže, da so visoke uvozne carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump uvedel na uvoz tujega blaga v ZDA, predvsem del trgovinske vojne s Kitajsko. Predsednik Trump je drugega aprila razglasil enotno uvozno stopnjo 10 odstotkov za vse zunaj ZDA proizvedeno blago z izjemo knjig in strokovne literature. Za nameček je še za okoli šestdeset držav, za katere meni, da »nepravično bogatijo na račun ZDA«, naložil še dodatne carinske stopnje, prav tako pa so posebne carinske stopnje uvedene za določene proizvode.
Začasen moratorij
Reakcije so bile različne, od uvajanja nasprotnih carinskih stopenj do ponudb za pogajanja, nasprotnih predlogov ter v nekaterih primerih tudi za podreditev. No, večina držav je poslala ZDA protipredloge, tako denimo tudi Evropska unija, iz katere bi bilo blago obdavčeno po 20-odstotni stopnji.
Potem pa je predsednik Trump pretekli teden razglasil 90-dnevni moratorij na povišane carin; osnovna desetodstotna tarifa še vedno velja, prav tako tudi prej omenjene posebne carine za določeno blago. Iz te zamrznitve pa so izločene Kanada, Mehika in Kitajska. Trump je namreč dejal, da so omenjene države tudi same dvignile carine na uvoz ameriškega blaga, kar smatra kot kljubovanje, ki mu ne sme popustiti.
No, gospodarski pritisk na Kanado in Mehiko je pravzaprav del strategije za revizijo Severnoameriškega trgovskega sporazuma NAFTA, katerega podpisnice so ZDA, Mehika in Kanada, in ga mnogi Američani smatrajo kot škodljivega za ZDA. Poleg tega pa skuša Trump z gospodarskim pritiskom prisiliti sosednji državi, da povečata pritisk na tihotapce ljudi in mamil, še posebno fentanila, z mehiškega oziroma kanadskega ozemlja v ZDA.
Velikanski ameriški primanjkljaj
Kar pa zadeva Kitajsko, pa je ta država zagotovo največji izzivalec ameriške gospodarske hegemonije. Po uradnih podatkih Izvršilnega urada ameriškega predsednika imajo ZDA v trgovini s Kitajsko velikanski primanjkljaj, ki vsako leto še narašča. Tako je skupna blagovna menjava ZDA s Kitajsko leta 2024 znašala 582,4 milijarde dolarjev. Izvoz blaga iz ZDA na Kitajsko je leta 2024 znašal 143,5 milijarde dolarjev, kar je 2,9 odstotka (4,2 milijarde dolarjev) manj kot leta 2023. Uvoz blaga v ZDA iz Kitajske je leta 2024 znašal 438,9 milijarde dolarjev, kar je 2,8 odstotka (12,1 milijarde dolarjev) več od leta 2023. Primanjkljaj ZDA v blagovni menjavi s Kitajsko je leta 2024 znašal 295,4 milijarde dolarjev, kar je 5,8-odstotno povečanje (16,3 milijarde dolarjev) v primerjavi z letom 2023.
Ameriška stran že leta obtožuje Kitajsko tudi nepoštenih poslovnih praks, kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kraje patentov in tehnologije, manipulacije vrednosti kitajske valute in dumpinških cen.
Na ameriško eskalacijo trgovinske vojne je Kitajska najprej odgovorila »z začudenjem«. Nato so objavili, da bodo za vse ameriške dvige carin odgovorili ne le z vzajemnimi dvigi, ampak tudi z drugimi ukrepi. Zato je Kitajska dala na trg za 50 milijard dolarjev ameriških obveznic, poleg tega pa še objavila, da bo popolnoma ustavila izvoz sedmih redkih kovin, nad proizvodnjo katerih ima praktično monopol; deloma tudi zato, ker ekstrakcija povzroča precejšnjo degradacijo okolja in mnoge države teh kovin zaradi stroge okolijske zakonodaje ne ekstrahirajo, medtem ko se Kitajska navadno požvižga na »zeleno zakonodajo«. Gre torej za kovine, ki so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, tablic, satelitov, raketnih izstrelkov, električnih avtomobilov in baterij ter polprevodnikov in drugih visokotehnoloških izdelkov. Za nameček pa je Kitajska še objavila, da se bo zaradi ameriškega nabijanja carin pritožila na WTO, kar je svojevrstna ironija.
Trump je odgovoril z novimi dvigi carin, Kitajci odgovarjajo s svojimi in v trenutku oddaje tega prispevka (ponedeljek, 14. aprila) veljajo 145-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga v ZDA in 125-odstotne carine na uvoz ameriškega blaga na Kitajsko.
Dviga carin na elektroniko (za zdaj) ne bo
Je pa predsednik Trump ob koncu tedna nekoliko popustil in ameriška carinska služba je objavila, da dviga carin na uvoz elektronike (za zdaj) ne bo. Mnogi to vidijo kot Trumpovo uslugo vodstvom tehnoloških velikanov, ki ga v veliki meri podpirajo, na drugi strani pa imajo velik del svoje proizvodnje nameščene na Kitajskem. Apple na primer okoli 90 odstotkov svojih telefonov proizvaja in sestavlja v tovarnah na Kitajskem. Po drugi strani pa bo to močno oslabilo Trumpov pritisk na Kitajsko, saj elektronika predstavlja daleč največji delež (med 35 in 40 odstotkov) ameriškega uvoza iz Kitajske,.
Bela hiša je v soboto sporočila, da bo Trump še naprej pozival tehnološka podjetja, naj proizvodnjo preselijo v ZDA. »Predsednik Trump je dal jasno vedeti, da se Amerika ne more zanašati na Kitajsko pri proizvodnji kritičnih tehnologij, kot so polprevodniki, čipi, pametni telefoni in prenosni računalniki. Zato je predsednik zagotovil milijarde dolarjev ameriških naložb za največja tehnološka podjetja na svetu, vključno z družbami Apple, Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) in Nvidia. Te je pozval, da čim prej svojo proizvodnjo premestijo v ZDA,« je v izjavi dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
