Obrambni ministri zveze Nato bodo danes in v četrtek v Bruslju razpravljali o uresničevanju odločitev julijskega vrha zavezništva. V središču pozornosti bo zaveza za krepitev obrambnih proračunov na dva odstotka BDP do leta 2024. Pričakuje se poziv, naj vsaka zaveznica do konca leta pripravi verodostojen načrt za uresničitev tega skupnega cilja.
Nujnost krepitve obrambnih izdatkov narekujejo novi varnostni izzivi, zlasti bolj agresivna Rusija in terorizem pa tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki v nasprotnem primeru grozi z ločitvijo od Nata in zahteva celo zvišanje tega cilja na štiri odstotke.
ZDA že od februarja lani pozivajo k verodostojnim načrtom za uresničitev cilja dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024. Ta teden naj bi bilo v Bruslju jasno izpostavljeno pričakovanje, naj ima vsaka zaveznica verodostojen načrt do konca tega leta.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP, s čimer je na repu zaveznic. Slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija. Slovenski načrti do leta 2024 pa predvidevajo le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP.
Na dnevnem redu obrambnih ministrov je še vrsta tem, na primer napredek pri krepitvi odvračalne in obrambne drže, vojaška mobilnost, odnosi z Gruzijo, sodelovanje z EU in jedrsko načrtovanje.
Pričakovati je tudi pogovore o Makedoniji. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg po nedeljskem referendumu o imenu poudarja, da je Nato pripravljen sprejeti državo kot 30. članico, a da je edina pot do tja uresničitev dogovora o imenu.
Zasedanja se bo udeležil tudi novi slovenski obrambni minister Karl Erjavec, ki je ta položaj pred leti že zasedal. Erjavec naj bi ob robu z ministri iz Bolgarije, Madžarske in Hrvaške podpisal memorandum o sodelovanju v večnacionalnem letalskem programu za specialno delovanje.
