Piše: KulturniMarksizem.si
Takratni slovenski premier, konservativec Janez Janša, je 28. februarja izjavil, da bi padec Ukrajine lahko sprožil domino efekt, pri čemer je opozoril, da bodo na vrsti Moldavija, Gruzija in verjetno baltske države, ter opozoril, da se na Zahodnem Balkanu “kuha”. Le dva meseca pozneje je Janša izgubil volitve proti Robertu Golobu, zeleno-liberalnemu kandidatu s stranko, ki je bila ustanovljena januarja in jo podpirajo bruseljski progresivci in, zanimivo, prijatelji Kremlja v Sloveniji. “Žal nekateri močni politiki, okrašeni s Putinovimi medaljami, poskušajo Slovenijo potisniti nazaj v rusko sfero vpliva … V slovenski politiki opažamo močno vpletenost nekaterih interesnih skupin, povezanih z ruskimi podjetji (Gazprom, Yandex itd.),” je Janša zapisal pred volitvami, ki so oblast podelile levici. Toda kaj je imel veteran konservativne politike v mislih in kaj se “kuha” na Balkanu?
Po mnenju Bogdana Sajovica, zunanjepolitičnega urednika slovenskega tednika Demokracija, je težava v Bosni in Hercegovini: “Zdi se, da se napetosti povečujejo. Kot razumem, je srbska skupnost nezadovoljna, ker je pred približno dvajsetimi leti tako kot Bošnjaki in Hrvati prenesla določena pooblastila (nad oboroženimi silami, sodstvom in davki) na zvezno vlado, zdaj pa želijo ta pooblastila vrniti svoji skupnosti. Drugi dve skupnosti obtožujeta Srbe, da želijo razbiti Bosno in Hercegovino, Srbi pa trdijo, da so zatirani. Zato obstaja določena možnost konflikta, celo oboroženega spopada.” Kot poudarja Sajovic, je Milorad Dodik, vodja Republike srbske, novembra lani izjavil, da namerava bosanske Srbe odstraniti iz vojske, obveščevalnih služb, sodstva in davčne uprave Bosne in Hercegovine. Parlament Republike Srbske je 10. decembra vladi bosanskih Srbov dal šest mesecev časa za izvedbo odhoda iz teh institucij, februarja pa je bilo ustanovljeno neodvisno sodstvo. “Bosna in Hercegovina je spodletela,” je dejal Dodik.
Več si lahko preberete TUKAJ.
