Piše: Gašper Blažič
Stara in nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen hiti s sestavo nove zasedbe Evropske komisije, ki naj bi prisegla konec tega leta. Pri tem pa se vedno bolj zapleta glede slovenskega predstavnika v Evropski komisiji. Čeprav je predlaganje predstavnikov izključno v pristojnosti države članice, se lahko zgodi, da bo Golobov kandidat Tomaž Vesel izvisel.
Kar sicer ne bi bilo prvič. Spomnimo: po evropskih volitvah leta 2014 je za evrokomisarsko funkcijo kandidirala Alenka Bratušek. In se blamirala pred evropsko javnostjo. Dejansko pa je celo sama sebe predlagala za evrokomisarko, namesto nje pa je to funkcijo dobila Violeta Bulc, ki je bila najprej krajši čas ministrica v Cerarjevi vladi.
Von der Leyen si želi izkušene in kompetentne kandidate …
Videti je, da si Ursula von der Leyen želi kompetentne kandidate, ki imajo že konkretne politične izkušnje in so bili ministri, morda celo predsedniki vlade, ali morda evropski poslanci, evropski uradniki in diplomati. Vendar Tomaž Vesel ne sodi mednje, saj je bil doslej zgolj predsednik računskega sodišča. Roko na srce, tudi dva dosedanja slovenska evrokomisarja Janez Potočnik in Janez Lenarčič nista imela prav veliko predhodnih izkušenj.
No, samozavestna predsednica osrednje evropske vlade je danes ponovno poudarila, da je ključnega pomena pri sestavljanju prihodnje Evropske komisije kompetentnost kandidatov, vendar pa mora biti tudi spolno uravnotežena. Merilo kompetentnosti po njenih besedah izpolnjujejo nekdanji premierji, ministri, namestniki ministrov, visoki diplomati in visoki uradniki EU. “Ključno in najpomembnejše merilo je kompetentnost,” je glede sestavljanja svoje prihodnje komisarske ekipe povedala von der Leyen. Evropsko unijo namreč po njenem mnenju v prihodnjem mandatu komisije čakajo “nemirne vode”.
Kompetentnost po njenih besedah pomeni, da imajo člani in članice kolegija komisije izkušnje z opravljanjem visokih političnih oziroma izvršilnih funkcij, kot so premier, minister, namestnik ministra, ali pa vsaj visoke diplomatske funkcije oziroma visoke funkcije v kateri instituciji EU. Drugo merilo pa je uravnoteženost, in sicer geografska, politična, pa tudi spolna. “Že vso svojo politično kariero se borim, da bi ženske imele dostop do odločevalskih in vodilnih položajev,” je povedala na današnji novinarski konferenci o rezultatih dialoga o prihodnosti evropskega kmetijstva.
… vendar si želi tudi spolno uravnoteženo ekipo
Da bi lažje sestavila spolno uravnoteženo komisijo, je države članice pozvala, naj ji pošljejo imeni kandidata in kandidatke. Če bi ostalo pri prvotnih predlogih članic, bi bilo v komisiji šest žensk in 21 moških, je ponazorila. Po pogovorih z voditelji držav članic in kandidati oziroma kandidatkami je trenutno pri dvomestnem številu članic prihodnjega 27-članskega kolegija, je dejala.
Von der Leyen je priznala, da je včasih za voditelje držav članic težko, da zamenjajo kandidata za kandidatko, predvsem če ga je potrdil tudi parlament. V nekaterih primerih pa je moški bolj kompetenten od ženske ali obratno. “Zame je pomembno, da resno naslovimo to temo,” je še poudarila. Dodala je, da si pristojnost za oblikovanje prihodnje komisije delijo države članice, predsednica komisije in Evropski parlament.
Von der Leyen po ponovni izvolitvi za predsednico Evropske komisije sredi julija sestavlja svojo prihodnjo komisarsko ekipo, pri čemer pa ima precej težav z uresničitvijo cilja, da bi bila ta spolno uravnotežena. Države članice namreč z izjemo Bolgarije niso upoštevale njene prošnje, naj predlagajo kandidata in kandidatko. Večinoma so predlagale moške. To je storila tudi slovenska vlada, ki je predlagala nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela.
Slovenija predlagala neprimernega kandidata?
A glavni problem je, da je Evropska komisija zelo težko primerljiva s katerokoli vlado članic EU, kjer je premier tisti, ki izbira ministre (no, predlagajo mu jih lahko tudi drugi). Načeloma že sedaj veljajo kvote, da vsaki članici EU pripada en evrokomisar. Ker pa so nekatere članice izrazito šibke, von der Leyen nanje pritiska, naj zamenja kandidata. Med temi državami je tudi Slovenija. V zameno naj bi novi kandidat ali kandidatka dobila boljši položaj. Neuradno naj bi von der Leynova lobirala, da bi v Evropski komisiji še naprej ostal Janez Lenarčič. Kar sicer ni potrjeno.
Vendar pa je v torek slovenska vlada sporočila, da Vesel še naprej ostaja edini kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije. Predsednica komisije naj bi sestavo in razdelitev resorjev med kandidate sicer predstavila sredi prihodnjega tedna, nakar bodo morali kandidati prestati še zaslišanja v pristojnih odborih Evropskega parlamenta. Ta bo moral nato potrditi še celotno komisijo, ki bi lahko mandat nastopila novembra ali decembra. Kar pa še ne pomeni, da bo Vesel tudi dobil potrebno podporo.
Je Vesel “gotof”? Za evrokomisarko se menda ponuja Tanja Fajon
Stvar še zdaleč ni preprosta. Časnik “The European Conservative” opozarja, da imajo Slovenijo v Bruslju za najšibkejšo članico, ki ji lahko najlažje zviješ roko. Sedaj naj bi Golob ponudil “rezervo” in sicer zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki je v preteklosti že bila evropska poslanka in ima potrebne izkušnje, prav tako tudi rešuje težave s “spolnimi kvotami” in je tudi članica evropskih socialistov. Kar sicer ne bo rešilo težav s spolno uravnoteženostjo, vsaj glede na dosedanje podatke, da bi bilo v 27-članski komisiji največ devet žensk. Fajonova naj bi rešila tudi težavo glede zastopanosti socialistov v Evropski komisiji, kjer je trenutno 15 kandidatov iz vrst Evropske ljudske stranke, samo štirje pa so socialisti. Čeprav je v parlamentarnih odborih mogoče videti povsem obratno sorazmerje, saj je tam evropska desnica zelo šibka.
Po nekaterih podatkih so na von der Leynovo pritisnili nemški socialisti, pa tudi njihovi kolegi iz ostale Evrope, ki so že v Luksemburgu poskušali doseči kompenzacijo, a brez uspeha. Sedaj lahko von der Leynovi uspe le tako, da prepriča premierja Roberta Goloba, naj umakne kandidaturo Vesela. Kar verjetno ne bo težko, saj je Slovenija trenutno najšibkejši člen evropske politike in bi lahko podlegla različnim izsiljevanjem iz Bruslja
S scenarijem po modelu Bratuškove bi odpikali Vesela
Kandidatura Fajonove bi torej zelo olajšala probleme von der Leynove. Prvega si je predsednica EK z nespametno obljubo ustvarila sama, na drugega pa je moralno vezana, saj kompenzira lastno kandidaturo. “Ker se je za “trgovino s suverenostjo” prehitro izvedelo, Golobova vlada ni mogla kar čez noč umakniti že potrjenega kandidata Tomaža Vesela, saj bi bila sklonjena glava preveč očitna, poleg tega pa bi morala s Tanjo Fajon ponovno takoj pred odbor za EU v DZ,” opozarja predsednik SDS Janez Janša. Očitno pa je, da tudi Vesel ni hotel odstopiti od kandidature, ne glede na to, da je naletel na zelo hladen sprejem v Bruslju. V matičnem odboru Evropskega parlamenta pa mora prejeti dvotretjinsko podporo, sicer je zavrnjen. To pa je lahko priložnost, da se na eleganten način znebijo Vesela (preko lobiranja pri poslancih socialistov ter Evropske ljudske stranke) in skozi “stranska vrata” v Bruselj pripeljejo Fajonovo. Takšen scenarij se je pred desetimi leti že zgodil z Bratuškovo. To pa pomeni, da nadomesten kandidat praktično avtomatsko dobi podporo.
In morda je tudi to glavni razlog, zakaj je Ursula von der Leyen obiskala Slovenijo in nastopila na Blejskem strateškem forumu, malo pred tem pa v Črni na Koroškem po dobrem letu hvalila glamurozne dosežke Golobove vlade, ki se je bojda zelo dobro odzvala na lanske poplave. No, to je bila le dimna zavesa, pogovori na štiri oči med Ursulo in Robertom pa so bili vendarle malce drugačni …
To, kdo bo novi zunanji minister po morebitnem odhodu Tanje Fajon, ki tako ali tako nima nobenih strankarskih obveznosti več, saj je žezlo predala Matjažu Hanu (sama pa je še vedno podpredsednica vlade), pa je pravzaprav že drugorazredno vprašanje.
