Del borcev z Balkana, ki so se odšli bojevat v Sirijo, so občutili razočaranje, ko so uvideli, da je Islamska država brutalna in se je znašla v popolni bedi. Nič čudnega, da se je Bošnjak Hilmi le 16 mesecev potem, ko se je ta odpravil v kalifat Islamske države v Siriji, razočaran nad tem kar je videl odločil, da pobegne nazaj. “Tam ni bilo ničesar, ni bilo elektrike, interneta, knjig.”
Hilmi je povedal, da je imel pri sebi 400 evrov, a je ta kaj kmalu porabil za hrano in osnovne potrebščine. “Prijavil se se pri uradu za bolne, kjer sem dobival po 50 dolarjev mesečno. Moja soproga je pomagala starejšim ženskam, pa so ji te od časa do časa dale kaj denarja. Meni pa se je ves čas mešalo, saj sem vseskozi le razmišljal, kako bi pobegnili od tam,” se spominja Hilmi.
hFoto: TwitterZaradi situacije mu ni bila dovoljena vrnitev
Ko je Hilmi slišal, da je Islamska država razglasila kalifat, je bil odločen, da se tja napodi z namenom, da bo lahko v resnici živel v skladu s šeriatskimi načeli islama. Njegovo ciljno destinacijo je predstavljal Alepo, kjer se je že nahajal njegov prijatelj iz Podgorice. On ga je tudi prepričal, da v kalifatu ničesar ne primanjkuje, da se borbe odvijajo daleč stran in da lahko skupaj z družino pride živet kot njegov gost. “Moj načrt sprva je bil, da odidem tja in preverim kakšna je resnična situacija. Če bi ugotovil, da je situacija tam resnično takšna, kot so mi jo opisali, bi se čez nekaj tednov vrnil nazaj domov, kjer bi prodal hišo in se za stalno preselil v Sirijo.” Ko je februarja 2015 prispel v Sirijo, so ga pričakale slabe novice: njegov prijatelj je umrl v borbi. Ko je število borb pričelo naraščati in so sile Islamske države pričele izgubljati, je bilo uvedeno izredno stanje. To je v praksi pomenilo, da so bili vsem tujcem zaplenjeni potni listi, ti pa so bili obveščeni da ne morejo več zapustiti kalifata, saj naj bi ti postali del popolne družbe. Ker je eden Bošnjak, ki je prav tako živel v kalifatu, jamčil za Hilmija in njegovo družino, so bili vsi skupaj premeščeni v skupno hišo z nekaj Arabci.
Foto: Twitter
Veliko jih je prišlo iz Balkana
Nekaj mesecev kasneje je Hilmi dobil opuščeno imetje v bližini Turčije, kjer je družina živela dlje kot leto dni, poroča Express. Hilmi trdi, da je v Siriji srečal ogromno ljudi iz Balkana. “Prišlo je veliko naših ljudi, največ Bosancev, bili pa so tudi Srbi in Črnogorci. Nekaj je bilo vernikov, nekaj dobrih ljudi, nekaj pa kriminalcev, ki so bežali pred roko zakona. Gledal sem, kako so snemali videoposnetke z orožjem v roki, govorili marsikaj, a v resnici niso niti minute preživeli na bojišču.”
Foto: Twitter
Hilmi poudarja, da ravno tisti, ki so propagirali najbolj strogo obliko življenja z rigidnimi verskimi pravili, niso sami sledili pravilom, ampak so raje uživali tako v dovoljenih kot tudi nedovoljenih ugodnostih. Sam ima bosansko in črnogorsko državljanstvo in predstavlja enega od 250 ljudi, ki so se vrnili na Balkan po tem, ko so nekaj časa preživela na vojnem območju Sirije in Iraka. Tako kot Hilmi so se mnogi odločili, da zapustijo Bližnji Vzhod, saj so postali razočarani nad Islamsko državo. Kljub temu, da mnogi vztrajajo, da v Sirijo niso odšli z namenom bojevanja, pa jih države na Balkanu obravnavajo kot teroriste. Nekaj povratnikov se je po vrnitvi znašlo na sodišču, ti pa so pričeli ostale muslimane prepričevati, da naj ne ponavljajo njihove napake in gredo na bojišče na Vzhodu. Hilmi je imel srečo, saj je našel Sirijca, ki mu je v zameno za 1500 evrov pomagal pri vstopu v Turčijo. Pri tem se je moral prebiti preko bodeče žice in minskega polja.
Hana Murn
