Potem ko je v torek odjeknila novica, da je novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču namenila resor za krizno upravljanje, marsikdo v Sloveniji ni mogel skriti razočaranja. Popolnoma drugačno pa je stanje na Hrvaškem, saj je bilo njihovi kandidatki Dubravki Šuica dodeljeno področje demografije in demokracije, hkrati pa je dobila tudi mesto podpredsednice. Posledično se nam Hrvatje, ki imajo svoji predstavnici tudi na Računskem sodišču EU in na mestu generalne sekretarke Sveta Evrope, že smejijo. Nepisano pravilo namreč pravi, da večje, kot je število državnih uradnikov in diplomatov v mednarodnih institucijah, boljši sta podoba in promocija države.
Celotna Slovenija ne more skriti razočaranja po tem, ko je novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču namenila zgolj nepomemben resor za krizno upravljanje. Na omenjeno odločitev so se že odzvali številni politiki, med drugim tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril, da resor, ki je bil dodeljen Lenarčiču, “ni nepomemben in tudi ni lahek, to je dejstvo, je pa hkrati daleč najbolj nehvaležen resor, zato ga nihče ni maral”. K temu je dodal še: “Za gospoda Lenarčiča je to najtežji resor, ki ga je lahko dobil.”
Ob dodelitvi resorja za krizno upravljanje Sloveniji se zagotovo najbolj smeji predvsem Hrvaški. Predsednica Evropske komisije je namreč Hrvatici Dubravki Šuica dodelila področje demografije in demokracije, hkrati pa je ta dobila celo mesto podpredsednice. Večernji list se je posledično že razpisal o tem, kako je njihovi predstavnici uspelo dobiti pomemben resor, hkrati pa še podpredsedniško mesto, medtem ko se bo Slovenija morala zadovoljiti samo s kriznim upravljanjem. Ob tem so v omenjenem časniku hrvaški izkupiček kot čisti uspeh opisali tudi v luči tega, da ima Hrvaška svoji predstavnici tudi na Računskem sodišču EU in na mestu generalne sekretarke Sveta Evrope. Pri tem so poudarili zlasti vlogo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je za pomembne položaje načrtno predlagal ženske. Pri tem je upošteval nasvet Jeana-Clauda Junckerja, ki se je od mesta predsednika Evropske komisije že poslovil, pri sestavljanju svojega kabineta pa je vodilnim v državah članicah predlagal, naj nominirajo ženske. Zagotovil jim namreč je, da bodo v primeru izpolnitve te zahteve dobili vplivnejše resorje.
Dubravka Šuica (Foto: STA)
Nekatere države članice so Junckerjev nasvet takrat in tudi zdaj preslišale. Med njimi je bila žal tudi Slovenija. Predvsem po zaslugi Marjana Šarca, ki je kljub vsemu vztrajal pri imenovanju Lenarčiča. Po poročanju Večernjega lista se sicer Šarec še kar tolaži, češ da gre za dober resor, ki ima na razpolago precej veliko proračunskih sredstev. Realnost pa je seveda popolnoma drugačna, kar po njihovo dokazuje tudi globoko razočaranje nad omenjeno odločitvijo von der Leyenove v slovenski javnosti, ki se kaže tudi v različnih medijskih objavah. Pri tem so v omenjenem hrvaškem časniku opozorili zlasti na intervju z evropskim poslancem iz stranke SD, Milanom Brglezom, objavljenem v časopisu Delo. V njem je namreč izrazil zaskrbljenost, da je Hrvaška dobila prav resor za področje demokracije, “čeprav se stanje demokracije v njej vztrajno slabša“. Več kot očitno torej je, da slovenski levičarji ponovno poskušajo neargumentirano napadati Hrvaško in njen državni vrh, pa čeprav izključno odgovornost za to, da nam je bil v Evropski komisiji dodeljen nepomemben resor, nosijo prav oni sami.
Rajko Golob
