Na Hrvaškem bo danes potekala osrednja slovesnost ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 25. obletnici vojaške operacije Nevihta. V Kninu, nekdanjem središču srbskega upora na Hrvaškem, se bo zbral celotni državni vrh. Zaradi epidemije covida-19 pričakujejo manj ljudi kot ob prejšnjih obletnicah.
Na Hrvaškem velja 5. avgust za enega največjih državnih praznikov, s katerim predvsem slavijo zmago in obujajo spomine na vojaško operacijo Nevihta leta 1995, ko so osvobodili veliko večino državnega ozemlja, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki.
Zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 bo osrednji del proslave v Kninu potekal na mestnem trgu dr. Anteja Starčevića namesto na tradicionalnem prizorišču na kninski trdnjavi, na kateri bodo izvedli del tradicionalnega programa, ki ga bo mogoče spremljati na video zaslonih v središču mesta.
Položili bodo tudi vence pri spomeniku Nevihti na osrednjem mestnem trgu. Napovedani so tudi nagovori predsednikov sabora, države in vlade, Gordana Jandrokovića, Zorana Milanovića in Andreja Plenkovića, kot tudi upokojenega hrvaškega generala Anteja Gotovine.
V delegaciji vlade bo prav tako podpredsednik vlade za družbene dejavnosti ter človekove in manjšinske pravice Boris Milošević. On bo tudi prvi visoki hrvaški državni uradnik, ki se bo udeležil proslave v Kninu kot član Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS) in predstavnik srbske skupnosti na Hrvaškem.
Po programu na kninskem trgu bo sledila maša za vse umrle hrvaške vojake v vojni na Hrvaškem.
Medtem ko imajo na Hrvaškem Nevihto za ključni dogodek pri vzpostavitvi ustavnopravnega reda na svojem ozemlju, vključno z odpiranjem poti za mirno reintegracijo skrajnjega vzhoda države, v Srbiji v hrvaški vojaški operaciji vidijo največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, ko naj bi bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 200.000 Srbov. V Srbiji je tako 5. avgust dan spomina na trpljenje in pregon Srbov.
Po hrvaških virih je sicer v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov. Enako ocenjuje tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaško naj bi se jih po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.
