Globalizacija je po mnenju ekonomistov v več razvitih državah dosegla zgornjo mejo sprejemljivega, je razvidno iz danes objavljenih izsledkov mednarodne raziskave münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. S tem se v celoti ali deloma strinja kar 70,4 odstotka vprašanih ekonomistov v ZDA, medtem ko je ta delež v EU 56,5-odstoten.
V Evropi so posebej kritični do globalizacije v Franciji (85,2 odstotka v raziskavi sodelujočih predstavnikov stroke), sledijo pa Češka (70,6 odstotka), Avstrija (69 odstotkov) in Velika Britanija (67,5 odstotka).
V Nemčiji se je medtem s trditvijo, da globalizacija ne sme iti dalje, strinjalo 63,6 odstotka ekonomistov, na Madžarskem 57,1 odstotka, v Švici 53,8 odstotka, v Bolgariji 53,9 odstotka, v Grčiji 52,1 odstotka, v Španiji 48,8 odstotka, v Rusiji pa 47,2 odstotka vprašanih.
Do globalizacije so kritični tudi v Avstraliji, kjer je bil delež tistih, ki soglašajo, da je globalizacija dosegla vrh sprejemljivega, 56,3-odstoten.
S tem pa se ne strinjajo vsi. V povprečju namreč to mnenje po svetu deli 38,7 odstotka v raziskavo zajetih predstavnikov stroke, medtem ko jih 44,7 odstotka to stališče povsem ali deloma zavrača.
Do globalizacije imajo pozitiven odnos severnoevropske države. Globalizaciji so tako naklonjeni na Danskem, kjer se je tako izreklo 57,2 odstotka vprašanih ekonomistov, Finskem (58,4 odstotka), Norveškem (45,5 odstotka) in Švedskem (64,2 odstotka).
Večjo naklonjenost globalizaciji so pokazali tudi na Japonskem, kjer je bil delež takih odgovorov 50-odstoten, in v državah v razvoju v Aziji (61,4 odstotka).
V Kanadi se je pozitivno izreklo 55 odstotkov vprašanih ekonomistov, v Argentini 35,8 odstotka, v Braziliji 50 odstotkov, na Novi Zelandiji pa 37,5 odstotka sodelujočih v raziskavi.
Raziskava je sicer po svetu zajela 1085 ekonomistov.
